Zdravstvuj in bodi srečen! Katarina.« Zbrani prijatelji so poskušali potolažiti Jurja, samo Komolja se ni ganil, nego molče slonel ob zidu. Tomaž ga je zdaj in zdaj pogledal od strani in pojmil, da v trenotku take nesreče in bolesti ne more preganjani razbojnik Komolja nobene tolažilne besede reči devinskemu vladarju, ker bi vsaka beseda izdala, da sta Juri Devinski in razbojnik Komolja ‒ brata.