mati (4.001-4.100)

potem vozila sta se mlada zakonska proti domu.	Mati	oskrbnikova pa je ostala nocoj še v Kamniku	A
izguba Mozolovim sezala posebno globoko v prsi;	mati	je parkrat govorila o rajnkem in se je s Polonico	A
je bil in kaj je počel. Ako ga je vprašala	mati,	imel je vedno dovolj pametnih odgovorov, tako	A
spala Mozolka. »Kaj je, kaj pa je?« kričala je	mati	v temno vežo ter pristavila: »Polona, Polona	A
tudi v tem trenutku vzdramila. Edina misel: »	mati«	streznila jo je iz polzavesti in bliskoma bila	A
Kriščevo voljo, ali so te ubili?« vzkriknila je	mati	in pokleknila k sinu. A ta ji ni odgovoril.	A
zvezali! Pa saj to je vendar tisti vaš Nande,	mati?	« Komisar je bil do sedaj tako prepričan, da	A
so odnesli Pavleka v hišo in ko jo je prišla	mati	parkrat klicat in trkat na zapahnjene duri,	A
in se obrne v stran. »Štefan, kje so pa naša	mati?	« reče oni polglasno. Poljak je sedel z bridkim	A
tednu, prebil jih je skoro vse pri Poljakovih.	Mati	Štefanova pa je bila pred par leti umrla.O Ferdinand	A
In res se ni vrnila. Trda je postala	mati	polagoma in odurna proti drugim lju dem; ponoči	A
. / stran 187 . / časopisih iščejo in da so	mati	umrli.Prišla sem in zdaj bom morda ostala tukaj	A
je založil prej ono vsoto, katero je rajnka	mati	namenila Ferdinandu; Štefan je odločil, da se	A
komtesa iz Zabrezja, katera je skrbela zanj kakor	mati,	in sicer toliko laže, ker je sama ostala stara	A
ostaneš in da bodeš svoji materi podoben. Tvoja	mati,	moja sestra, bila je dobrega srca in, če jo	A
ne mogel z lepo besedo poklicati?« reče stara	mati,	vide, da se sin z deblom upira. »Nisem vas klical	A
»Vrag vas! Ganite se no,	mati,	ganite!Drvena reč in nerodna.«	A
izgubite se!« Hči je šla v izbo nazaj, stara	mati	pak se je usedla na skladanico desk, uprla komolce	A
človeka, ki bi se mu huje godilo. Bog ve in sveta	mati	božja, da jaz nisem tako s svojimi starši ravnala	A
tega domislil. Jezen je bil tudi zdaj, ko mu je	mati	to očitala.Srdito je vrgel svoje leseno kladivo	A
gostolel na ušesa.« »Svoje zapijaš?« povzame zopet	mati.	»Ali ne veš, da si dolžan?	A
Nič se ni ganilo. »	Mati!	« zakliče. Nihče ne odgovori.	A
ni bilo. Strašna misel ga obide, da je morda	mati	sama v vodo skočila, v jez, kjer je bila globoka	A
razmikati, ker so bile le redko razmetane. Stara	mati	je svetilnico ugasila in v tistem trenutku pozabila	A
zatvornico in zopet začel žagati. Deklica in stara	mati	sta sami ostali v izbi.Večkrat pak se je starki	A
rad ženil, naj ljudje govoré, kakor hoté, naj	mati,	stara sitnost, mrmra in ropoče, naj hči joče	A
kakor bet na tnalu, prav nič več ne,« mrmra	mati	županja svojemu možu. »Ti ne veš, kaj bi bilo	A
zadovoljnosti dati kakor ta skromni kraj, kjer je ljuba	mati	zame skrbela in oče s svojo pošteno preprostostjo	A
naturi. In res se mi zdi, da jim je ta boljša	mati	ko nam in čebelam.Človek in čebelica morata	A
in lahko reče: to je moje. Vse, kar tod rodi	mati	narava, daruje meni.Tako se človek čuti gospodarja	A
Kdo je neki?	Mati	in hči Cilja sta ravno odšli v vinograde paberkovat	A
zakon vzeti, a mu je branila občina in župnik in	mati	in bogve kdo še vse. Vesel se Šepec napoti čez	A
baba. . / . / stran 119 . / »Nimam ravno zdaj;	mati	so mi vzeli vse, kar sem te dni zaslužil,« taji	A
Jojmene! Kaj bodo ljudje rekli, kaj bode moja	mati	počela in moja hči in gospoda na Zabrezju!O	A
še najbolj bojim.« »Ta stara coprnica, tvoja	mati,	je največ kriva, da me nisi že vseeno k sebi	A
Kaj je to: stara coprnica?	Mati	se reče in nič drugače.Glavo ti bodem ubil	A
»Ni takisto. Ne starka, ampak	mati	je moja.Vrag, da ti nisi nikoli take imela	A
pravi, kar hoče, meni vendar le dobro misli moja	mati.	« Rekši, se zopet k njej usede in govorila sta	A
da po stezi iz hoste prihaja njegova stara	mati.	»Beži, umakni se, mati gredó!« prosi preplašen	A
prihaja njegova stara mati. »Beži, umakni se,	mati	gredó!« prosi preplašen svojo Mreto. »Zakaj	A
roki na žagiščni voz. . / . / stran 121 . /	Mati	se usede nedaleč od njega na hlod in suho brado	A
Gotovo je Mreto videla. Tako dolgo molčita,	mati	neče začeti govorjenja, sin vé, kaj misli, zatorej	A
Molči. In	mati	tudi molči.‒ Da bi le tiho bila, da bi mu ne	A
če me kakov človek vidi in vé, da sem tvoja	mati,	tvoja, ki se z ono grdo babo pečaš, sram, da	A
reče starka. »Ne vem, če jo boste ustrahovali,	mati!	« reče hudobni Šepec. Zdaj pride hči žagarjeva	A
tega preobilnega potroška pokrila, delali sta	mati	in hči za neko prodajalnico. Zraven tega pak	A
vedno pazljivo poslušala, kaj gospod Vesel in	mati	govorita.Če jo je kaj vprašal, pogledala ga	A
pripravila. Kadar ga ni bilo, morala jo je	mati	kako reč dvakrat vprašati, preden je odgovorila	A
pretočiti. Od kraja je bilo vse tako, da starka	mati	ni ničesar opazila ali se vsaj videlo ni, da	A
devetletno hčerko. Ali večkrat je že slišala	mati	Zlatovčeva govoriti, da mož ni nikdar prestar	A
sedanjost.« Gospod Krt pove zdaj, kar mu je	mati	njena zaupala glede Dobrepoljca. To je bil težak	A
natančno šteti, koliko je, kar je Pavlinina	mati,	ki je bila vdova, umrla. Profesor gleda v tla	A
nesrečen! Vse hudo je bilo naenkrat nadenj prišlo:	mati	je bolna ležala, hčer je bil v službo dal, pa	A
pa pri drugih ljudeh in pri svojih moževih.	Mati	Šepčeva pa, ki bi bila smela iti kaj k ljudem	A
gotovo ti povrnem s prvim, kar bom le zaslužil.	Mati	so bolni, a nimam jim kaj dati in sam sem tudi	A
načelnik zapustila prag zahodnih vežnih vrat, ko je	mati	županja po prstih tiho tapila čez prag na vzhodno	A
Neža pokonci skoči, mane si oči in, ko ji	mati	županja še enkrat z zamolklim glasom nevarnost	A
Vsak človek bi bil mislil: to je sova! Ali	mati	Stremenčkovka je rekla: to je Neža. Zdaj naj	A
Stari Grahovec se domisli, da je umrla Šepčeva	mati	pred kakimi petdesetimi leti, ko je on gospodaril	A
čepečega pred vrati izbe, v kateri je umrla	mati	ležala. Od samega premišljevanja, kaj bi storil	A
tja in tja, stori in prosi to in to, da bode	mati	pokopana.Sam pa je izbral iz malega kupa desak	A
sem ga pa slišal na lastna ušesa in zato mi je	mati	umrla, zato!« šepeta Šepec. »Kje si ga slišal	A
nekaj strašnega! Slišali boste še; kadar bode	mati	v grobu, pojdem sam zatožit se ali pa bežim	A
Scottovi. To se vé samo ob sebi, da ga slovenska	mati	do zdaj še ni rodila, ki bi z isto rezno natančnostjo	A
tolikokrat ponovljeno vprašanje. »Oh, moj Bog in	mati	božja,« odgovori deklica, »saj ste že zašli	A
najdebelejšega platna, kakor ga sprede slovenska	mati,	dolge hlače iz iste tvarine, nekdaj na črno	A
dolgo tu v okolici?« vpraša Kvas. »Kar mi je	mati	umrla,« reče Spak nekako zamolkleje pri tem	A
Manica doktor postala, ko bi bila Balček,« pravi	mati	nato. »Ali jaz ne bom doktor postal, mama?«	A
priden, vse drugo ti je bolj mar ko bukve,« pravi	mati.	»Le počakaj, kadar učenik pride, ta te bo že	A
pričkanja, odprla je bila knjigo in jela brati,	mati	pak je imela z nekim šivanjem opravek. »To niso	A
seboj zadovoljna.« »Glavo ima dobro,« pristavi	mati	in ljubeznivo pogleda na svojega ljubljenca	A
pripovedujejo stari ljudjé. Ko so se moja rajnica	mati	možili, bil je tudi tak na svatovščino prišel	A
sebi smrt, kazen hudobiji. Odpusti mi, draga	mati,	če nisem tvoje zapuščine rabil tako, kakor je	A
mlada ženska. Krivčevka je menila, da je to	mati	božja, in to ji je še nekaj tolažilo srd, da	A
mene, vas ne. Zdaj ponujate denarja, ali moja	mati	je v nadlogi umirala, kje je bil tačas ta vaš	A
ker so jim bili po mesenosti v rodu. Njena	mati,	že precej priletna ženica, je gospodinja skozi	A
želel si je v pregrešnem srcu, da bi sveta	mati	katoliška cerkev ne bila postavila prepovedi	A
si pravili v Obrhku, da bi bila Franceljnova	mati,	stara, togotna Dražarka, ki je med lanskimi	A
mora najino znanje ostati skrivnost, oče in	mati	bi me ne sodili prav, ker mene in tebe premalo	A
luč in se spravi spat. Dolgo pa sta še oče in	mati	ugibala o otrocih, o družini in druge enake	A
Varuj se. Oče in	mati	nekaj sumijo.Pazijo nate in name.	A
rad naglo storil kakor lačen pes, ki ga hišna	mati	v golido k pomijam spusti!« »Povej mi po pravici	A
meni. Oh, tam pri oni cerkvici so tudi moja	mati	pokopani.Kaj bi dala, ko bi bili zdaj tukajle	A
O sveta Barbara, pomagalka na poslednjo uro,	mati	božja, pribežališče grešnikov, kaj bo!« vpila	A
ljubila, kakor bolj ne more, in to je bila ‒ moja	mati.	Ona je te črke pisala.	A
se mu je solza utrnila z očesa. »Ali tvoja	mati	še živi?« vpraša Martinek. »Še,« odgovori Lovre	A
ti moram povedati, da je Majdalena Strug moja	mati.	Seznanil se je Kaves pa tudi z drugimi rečmi	A
Res se ni motil. Moja	mati	je verjela prilizljivim lepim besedam mladega	A
goljufati, lagati in krivo prisegati. Moja	mati	ga je ljubila v resnici in z vsem srcem.Tudi	A
Vse to zaradi bogastva! Moja	mati	je bila’ dva in dvajset let stara.Ženini so	A
najslabejši med njimi boljši od doktorja. Pa moja	mati	je vero imela, da boljšega in blažjega nima	A
mojo mater, da bi se na tihem ž njim poročila.	Mati	moja je bila preveč vestna ženska, da bi se	A
Ker je doktor to obetal, privolila je moja	mati	in omenjeni duhovnik ju je poročil. Pač se je	A
omenjeni duhovnik ju je poročil. Pač se je moja	mati	kesala in grenke solze točila, ko je bilo to	A
Naredil je testament. Moja	mati	ga je ljubila kakor očeta; ker ji je vest vedno	A
Kako strahovito se motimo na tem svetu! Moja	mati	je doktorja, preden je bolnika videl, na stran	A
dneh popil, tretji dan je umrl. ‒ Tačas moja	mati	ni slutila nič hudega.Pozneje pak je v svojih	A
boljše kmečke hčeri. Pravda, katero je moja	mati	po priganjanju doktorjevem začela, iztekla se	A
skušnja je bila pač podučilna, ali draga moja	mati	bi bila skoro življenje dala zanjo.Morda bi	A
takega bal in šel iz dežele tačas, ko je moja	mati	pri tujih ljudeh in na pol mrtva ležala.Kam	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  3.501 3.601 3.701 3.801 3.901 4.001 4.101 4.201 4.301 4.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani