Kmalu po smrti svojega deda je izgubil tudi svoje roditelje zavrstjo in eno svojih tet. Edina pomoč in zaslomba mu je bila od tega časa komtesa iz Zabrezja, katera je skrbela zanj kakor mati, in sicer toliko laže, ker je sama ostala stara devica in tako ni imela razen njega nobenega sorodnika. Že za mladega je prišel Leon v neko odgojilnico v deželnem glavnem mestu in potem, ko ni hotel pobožni teti skrivne želje izpolniti, da bi stopil v duhovenski stan, izšolal se je na višjem učilišču.