mati (4.201-4.300)

nami in med nami, dva, katerima je rekel oče in	mati.	Ljudje, ki so skušali, kako je, kadar roditelji	A
hodil molit, proti pokopališču, kjer oče in	mati	v miru počivata, potem proti domači rojstni	A
Naj bo tak ali tak, brat je. O	mati,	ljuba mati, kaj bi vi rekli, ko bi bili to doživeli	A
Naj bo tak ali tak, brat je. O mati, ljuba	mati,	kaj bi vi rekli, ko bi bili to doživeli. Prav	A
lomastili kruh. Oče je v veži pred pečjo kuhal,	mati	je sedela na postelji.Na polomljenem stolu pak	A
tiho in mirno očetovo naturo. Ko pa je njena	mati	umrla, videl je France v svoji samiji, da je	A
obračala in molila, da bi res ne bilo, kar huda	mati	pripoveduje. Zdajci zapazi mlada žena z okna	A
pozabi zlatih in blagih naukov, katere je pobožna	mati	še v mlado srce vcepila: tako dolgo se varuje	A
hlad mi dobro dene. Usedi se tukaj k meni,	mati	bo že sama večerjo skuhala, pa mi kaj povej	A
razžalila, ker je rekla njegove hčere materi »	mati«	in ne »gospa«, kakor bi se po njeni previdnosti	A
to, da ga Štefe spremlja, kar sta tudi oče in	mati	privolila, čeravno se nista rada ločila od sina	A
gorkem kakor mi. Saj ni že brez vsega uma,« reče	mati	krčmarica. Vendar poštena Jernejeva duša se	A
Vsa družina, stari, zdaj že beloglavi oče,	mati	in hči Reza, katera je bila že iz let prve mladosti	A
78 . / »Mora biti iz uma ali pa bolna,« reče	mati.	»Ali pa nič vredna, reci,« pristavi stari.	A
skoro prestar zanjo, zato ‒« »Kaj še! Njena	mati	je bila tudi tako mlada ko ona in jaz v tvojih	A
tako, da je lepa deklica kakor sama namalana	Mati	božja v šentklavški cerkvi na strani?Tako je	A
»Turjak se ne vidi več! O Bog in sveta	Mati	božja, pomagaj mi!«Rekši, se deklica zopet spusti	A
mu sanjalo. »Čez noč bi rada bila pri nas,	mati,	« pravi sin. »Šleva!	A
vsakega razparal, kdor bo stopil na naš prag,	mati!	« Tako je bilo naposled ukrenjeno, da tujka ostane	A
ukrenjeno, da tujka ostane. Ali komaj sta ji	mati	in sin za silo postlala, ko se zasliši zunaj	A
Andrejko je hotel sekiro izza trama sneti, pa	mati,	ki se je bala zanj bolj ko za hčer druge neznane	A
varuj se ga in nič žalega mu ne stori,« pravi	mati.	»Vi ste neumna žena, mati,« reče sin in obenem	A
ne stori,« pravi mati. »Vi ste neumna žena,	mati,	« reče sin in obenem z nekakim čudnim glasom	A
bil potuhnjen, zvit in poreden; in ko mu je še	mati	odmrla, starejši brat pa odšel na Nemško v vojno	A
Uren bodi, jaz ti pomagam. Hlapce bo tvoja	mati	premotila, ti odvežeš konja, prvega pri vratih	A
kmet, ki je držal motiko; »sam Bog nas varuj in	mati	božja, ko bi le kaj mož več bilo tukaj, vse	A
v hosto. Molitve so donele iz cerkve, da bi	Mati	božja izprosila od Boga srečno brambo in rešitev	A
izgubil nego njo, ker ne zabi mi, ona je tudi	mati	mojega sinka.« »A da, kje je mali?« vpraša duhovnik	A
sam, ker tudi Jernej ima drugo delo.« Zdaj pa	mati	gospodinja nevoljna še bolj s ključi zarožlja	A
opazil, kako je Vida čudna zdaj? Bog moj in sveta	mati,	prav bojim se zanjo.Vsa se je spremenila.	A
ljubo, a zdaj! Bog sam vedi, kaj ima,« toži	mati	v srčni svoji skrbi. »Joje, kaj bi moglo biti	A
volji božji,« teši zopet oče. »Bog ga vedi in	mati	njegova, je li vse prav ali ni morda,« žalostno	A
je li vse prav ali ni morda,« žalostno govori	mati.	»Ne da bi Antonu rekla žal besede.	A
jutro?« vpraša Samorod hlastno. »Ne!« klikne	mati.	»Kaj je to?« vpraša stari.	A
kolovje urno navzgor! . / . / stran 31 . / Oče in	mati	sta jo pri takih prilikah rada karala in grajala	A
bila Vida neki dan hudo pokarana; najprej jo je	mati,	potem pa še bolj oče, in sicer tako, da enkrat	A
»Kdo?« »Vsi,	mati,	oče ... vsak, kdor nima drugega dela, pa se ob	A
samo da me ne boste vsak dan karali, veste,	mati?	«Tako je dejala Vida in se poredno smejala.	A
me imelo, ko bi te tudi karala,« reče stara	mati	s pol jokajočim glasom in užaljena se obrne	A
Če ti treba kaj denarja, dala ti bosta oče in	mati.	« »Dala, dala bova,« prikima stari tast Basnigoj	A
Ne vprašajta zakaj: molita.« In	mati	Basnigojka je molila, da si je skoraj srce in	A
naproti in govori: »O, sam Bog, da ste prišli, in	mati	božja!Kako vas želi, ubogo dekle!	A
postelji mlada žena, poleg nje je sedela stara	mati	in solze veselja so se ji iskrile v očesu, ko	A
Vida zopet ozdravlja. »Kako sem prišla sem,	mati?	« vpraša z bojazljivim glasom bolnica. »Tiho	A
‒ Ali povejte mi, ... me li še zdaj ljubite,	mati?	« »O Vidka, Vidka, kako to vprašaš?	A
Hipoma stegne roki in zakliče: »	Mati!	« Prestrašena se starka obrne k njej, toda ona	A
proč od mene, zdajle ne, pomagajte mi misliti,	mati,	misliti, veste?Kako je že tista povest, ki ste	A
nazaj prišel, pa ni smel in ni hotel povedati ...	mati,	mati, kako je bilo to?« Stara mati s skrbjo	A
prišel, pa ni smel in ni hotel povedati ... mati,	mati,	kako je bilo to?« Stara mati s skrbjo in začudenjem	A
povedati ... mati, mati, kako je bilo to?« Stara	mati	s skrbjo in začudenjem gleda v žareče hčerino	A
Župnika ni bilo. Drugi dan pošlje	mati	Basnigojevka ponj.Ko hčeri pove, da pride ta	A
Kajne, da sem govorila in drugi so govorili?«	Mati	ji to potrdi in pri tej priči radovedna ženska	A
kako bi razgovor začel. . / . / stran 78 . / »	Mati,	pojdite ven,« reče Vida in starka poslušno odide	A
ne umeš, kaj ti pripovedujem; ne veš, kaj je	mati,	pa te moja palica bolj briga,« toži ded. »Dobro	A
more svoje dete zapustiti, ki prestane biti	mati,	ne more pri meni živeti.Si li že slišal kdaj	A
mojo sramoto. Šele ko sem videla, da ne on, ne	mati,	ne nihče ne ve, kaj je res z menoj bilo, porabila	A
Kdo mi je to povedal?	Mati	ne, oče ne, on ne, vi ne, a jaz sama nisem vedela	A
izreči, da Pumprehta ni Bog dal, zakaj njegova	mati	bi me potem za lažnika in vedi ga bog še za	A
tisto potrpljenje, katerega se je moja prava	mati	bala ali ga ni mogla imeti.Zakaj saj veste,	A
ni dobro z menoj slepe miši loviti. Oče in	mati	moje deklice tudi nista imela nobenega ugovora	A
Ta je prava materina hči.	Mati	njena je štiri druge za nos zvodila, preden	A
katere na meni graja. »Hči ne bo taka kakor	mati,	jaz jo poznam dobro. Boljšega dekleta ni nikjer	A
Še je bil živ. O Bog in	Mati	božja daj, da ne bi umrl, da ne bi jaz umora	A
imela svoje. Nista odnehala, dokler jima oče ali	mati	nista odstopila kakšno posebno * predpasnik	A
medpotopna čebela ukazuje in naj bo samo ona	mati	vsemu novemu rodu, in so jo kar postavile za	A
leti s svetih Višarij; kjer kraljuje pastirska	Mati	božja. Jarci so prvi poklekovali pred Marijino	A
prav tako srečna, kakor sem jaz s Cenom. Ljuba	mati	nebeške matere!Saj bi šlo, ko bi pri nas ne	A
in spregovoril: »Bog in ljuba sveta višarska	Mati	božja -« Hotel se je še prekrižati.Desnica kar	A
je priznal, kako se je rešil iz Vrlič. Kakor	mati	otroku je kompostelski romar izpral obolelemu	A
počila po gobcu, da ga ne bosta ne ti ne tvoja	mati	nikoli več odprla.Vso planino nam je skazil	A
zvozijo še dandanes, ko kraljuje fari Žalostna	Mati	božja s kamnitega brezniškega oltarja.Pozimi	A
žena dodeljena tvoja mama. Sama sveta Ana,	mati	božje Matere, ni mogla biti boljša.« »Saj jo	A
govoriti! . / . / stran 6 . / Bog te varuj in	Mati	božja! Kaj bi jaz revež na starost počel, ko	A
prodati. Veselé se ga otroci, ker vedó, da jim	mati,	ki je šla kuhinjske posode in pražnje obleke	A
snubačev, katerih je imela obilo, nego ker je	mati	hotela, da nakupi te in one stvari za hišo.	A
Ne pozabi mi šivalnik!« zakliče precèj debela	mati	Smrekarica in radostna gleda za lepo, nedeljski	A
»Bom že.«	Mati	gre v vežo nazaj, hči pa krene po stezi, po	A
Anton, njen mož, je ob takih prilikah, ko je	mati	kaj pogodrnjala, s peto ob tla udaril in rekel	A
bi tebe najnaprvo prosil za terico, ko bi te	mati	in oče pustili iti tret, kar pač ni mogoče,	A
je včasih tudi pomagala delati, imela jo je	mati	Smrekarica zelo rada, dokler ji ni s preveliko	A
materi otroka toži, težko se ji kdaj prikupi.	Mati	Smrekarica je videla, da ženica sicer skrivnostno	A
pripovedovati, kar jeziki uganejo o naši hiši,« reče	mati.	»In če bom kdaj slišala, da boš koga naših obirala	A
preplašena iz veže in dalje po vasi. A skrbljiva	mati	je vendar premišljala ves dan to, kar je zvedela	A
»Zakaj mi ljudje miru ne dadé!«	Mati	je rada verjela, da ta in vsi drugi dvomni odgovori	A
pomenjajo: ni res, kar se govori. »Pazi se,« reče	mati,	»ogiblji se, da te ljudje v besedo in v jezike	A
slišala, da mora otrok tako delati, kakor oče in	mati	hočeta.« Hčeri stopijo solze v oči.	A
malo svetlo, brleča sveča ni bila otrnjena,	mati	teh solz ni opazila. »Sama sebe se najbolj	A
opazila. »Sama sebe se najbolj pazi,« reče	mati	dalje. »Dokler je človek mlad, ne pomisli in	A
Glej, Podselska Jerička...« »	Mati!	...« »Le molči, le molči!	A
počakaj, vse pride zlepa in počasi,« odgovori	mati	nasmehnivši se, vstane in med vrati reče: »Le	A
se kaj ne primerilo na poti!« Rekši, zapre	mati	duri za seboj, a dekle se razpravi, ugasne luč	A
enkrat bo govorila ž njim, povedala mu, kaj je	mati	rekla, in potem - morda ne več. Vstane	A
mi ga dala, ko sva nekoč v semenj šla. Tvoja	mati	prav govoré, jaz se ti moram umakniti, daleč	A
Kadar bo že bolj v letih, ne bo več tako,« reče	mati	Smrekarica možu Antonu, ko sta bila nekdaj sama	A
potlej bi ne bilo božjega imena pri hiši,« šteje	mati	dalje. »Ljudje vsakega obrékajo, kdor	A
mehkega srca in zna s človekom spregovoriti,« reče	mati.	»Kaj pa dekle?	A
mogel iti s teboj; koga drugega dobodi,« reče	mati	Smrekarica, gledaje, kako mož na vozu po vrečah	A
se upró in kolesa se začno premikati po tiru.	Mati	Smrekarica, ki je s praga za vozema gledala	A
Franica je imela v veži opravek. Slišala je, kaj	mati	govori z onim možem, in vesela je bila.	A
hlapec pride iz hleva in razpreza konje. Sama	mati	Smrekarica pride vrata odpirat. Opravljena je	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  3.701 3.801 3.901 4.001 4.101 4.201 4.301 4.401 4.501 4.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani