Pustite vraže Martinu Spaku in kmetom doli v vasi.« Manica ni poslušala tega pričkanja, odprla je bila knjigo in jela brati, mati pak je imela z nekim šivanjem opravek. »To niso vraže,« ugovarjal je Marijan in bil ravno name njen svoje prepričanje dalje razpeljevati, ko pogleda hišna, stara Urša, v sobo in pri pol odprtih durih naznani, da je neki gospod prišel, ki bode najbrž hotel čez noč ostati.