mati (3.501-3.600)

vedno streči, posebno onim, katere je hotela	mati	na svojo gostilno privezati.Današnji čas, kolikor	A
kakor se dere prašič, ki ga koljejo na plohu.	Mati	Piškotka je prihitela pred hišo na ulico ter	A
slabo služil in zategadelj sta morali priskočiti	mati	in hči.Mati Maruša je stregla po hišah, Marička	A
zategadelj sta morali priskočiti mati in hči.	Mati	Maruša je stregla po hišah, Marička pa je bila	A
že pripravljeno. Sedli so takoj k mizi in	mati	Maruša je posadila nanjo veliko skledo češpljeve	A
»Vsak dan ni tako pust! A včeraj je bila	mati	tu, pripeljala je nekaj fižola.Pa sta se sporekla	A
postavljale! Kako si dobra gospodinja in izvrstna	mati!	« Gospa Gogalova pa ji je nalila kave ter ji	A
gospodu proštu se poslovi!« je izpregovorila	mati.	Nekako ceremoniozno se je priklonila pred prelatom	A
vdana njeno telo in njena duša! Ko ji je bila	mati	povedala, da so se stvari tako zasukale, da	A
neprestano tešil z dolgim pismom rakovniške grofinje.	Mati	grofinja, ki je bila praktična gospodinja, se	A
se je pričelo ljubljansko kongresovanje, tudi	mati	Židanka začela nekako prav skrbno oblačiti.	A
In Škilè se je široko smejal.	Mati	Barbara ga je zaničljivo pogledala: »Saj bi	A
obrekovalnem svojem ognju ni čutil, da je vstopila	mati	Barbara.Slišala je govorico o starem steklarju	A
odkurila, kakor bi gorelo za njima. Tudi domača	mati	je odhitela iz sobe.Ona dva pa sta vstopila	A
Je torej vse v redu!« Prisukala se je	mati	gostilničarka.Ko je videla, kak gost je obiskal	A
ponižno. Cesar se obrne k domači gospodinji: »	Mati,	ruski moj brat mi je pravil, da se dobe pri	A
svetu. Bila je prekanjena lisica ta Židanova	mati.	»Prav pravi ruski brat!	A
»Ti, Prešeren ... ti! Ne tiči li za tabo moja	mati?	« »Za mano tiči pamet in nihče drug!«	A
okrog moje ljube matere!« »Torej ti je gospa	mati	že izbrala nevesto?« vpraša Prešeren. »Saj nisi	A
je bolj in bolj slabe volje. Opoldne mu je	mati,	katere se je še vedno bal, kategorično povedala	A
Češkov voz. V tistem hipu je vstopila sivolasa	mati	v sinovo sobo.S plamtečim očesom ga je pregledala	A
ni bilo! Pač pa je prihitela iz sosednje sobe	mati	Eliza in debeli lešniki so ji kapljali po licih	A
»Kdo te sili?« »Oče in	mati!	« »In kdo je ta drugi?«	A
denarja ima,« je zastokala Marička, »in oče in	mati,	oba mi prigovarjata, da naj ga vzamem.«Čez nekaj	A
Prav je tako! In tudi tvoja	mati	bo zadovoljna.Hvala Bogu, da je vse tako prišlo	A
poljubil škofov prstan ter odgovoril, da je gospa	mati	pri najboljšem zdravju in da je še sedaj ponosna	A
tem pogledu niso trle skrbi; tudi mu varčna	mati	ni preveč denarja dajala za take reči.Ko pa	A
zapuščena kot novorojeno dete, katero vrže brezsrčna	mati	v travo tik pota.Kdo se je usmili?	A
sta sedela grof Oton in kontesa Eva Luiza.	Mati	grofica se je bila takoj diskretno odstranila	A
je Marička opravljala jutranja hišna dela.	Mati	Maruša je bila odšla v mesto, kjer je stregla	A
V hiši bo srebra in zlata na ostajanje!	Mati	ne bo več požirala trpkih besed po hišah in	A
Vstati!« V čumnati, kjer sta spala oče in	mati,	je imel tudi domači sinček Janezek svojo posteljo	A
dober!« ga je tolažila sestra. »Poglej, oče in	mati	prav malo zaslužita sedaj v zimi!Koliko jih	A
»Aha, že vem! ‒ sind sechs!« »Da bi se me	mati	božja s Šmarne gore usmilila!Ta ne zna ajnmalajnsa	A
je bilo samo to, da je bil Jakec na svetu.	Mati	Magdalena se ni mnogo pečala z njim: rastel	A
da je moral zaradi nje v zadnjo klop? Oče in	mati	govorita ves dan kranjsko, pa ju nihče ne pošilja	A
»Perem, pometam, fantku obleko šivam. Ker	mati	raznaša perilo, moram tudi kuhati.« Nekaj se	A
doma tako grozno potrebovali! Zima je bila,	mati	pa je nosila poletno obleko, ker druge imela	A
večjo pogubo nego v korist. Tako mi je pravila	mati!	« Dvignil se je in pričel po sobi hoditi.	A
zelenost z obraza, zaradi katere sta ona in	mati	imeli že toliko skrbi.Glavica ga bo ponehala	A
zibala pod sinjim nebom! Ko je Topolščakova	mati	prišla s trga, je slonela pri dečkovi postelji	A
zabraniti ne dajo. Kakor povedano, je bila	mati	Dagarinka skoraj dve leti vdova; a kaka dva	A
naselil v mesto. Imel je edinega otroka, sina, in	mati	in oče sta prosila Boga, da bi postal »gospod	A
zgled. Dokler ni bil »lemenatar«, ga Dagarinova	mati	niti opazila ni; ali takoj, ko je začel zahajati	A
krasne rasti in da ima krepke ude. Končno pa je	mati	Dagarinka gorela kakor slamnata streha, če strela	A
svojo voljo, stopiti s sinom v zakon. Oče in	mati	sta postala sosedi zaveznika in podpornika pri	A
njegov stol, presedel se je takoj na drug stol.	Mati	in oče sta bila žalostna, Dagarinka pa se je	A
Saj je vendar duhovnikov preveč,« je tarnala	mati.	»Še v lemenat vseh ne morejo vzeti!«	A
želje, nego prej kot prej zapeti novo mašo.	Mati	Mica pa se je posluževala vsakovrstnih sredstev	A
se pridobi ljubezen trdovratnih mladeničev.	Mati	ji je morala preskrbeti malo las, ki jih je	A
kateri je bila poprej spala štirinajst dni.	Mati	Lukmanka je oprano rjuho prevzela ter jo skrivoma	A
tak način hoče cerkvi mašnika odjesti. Ko je	mati	Mica na svečnico zjutraj prišla k maši, jo je	A
izpregovoril gospod Ciril, »sem čul, da ste klali,	mati	Micika, in dobro je in krščansko je, da nekaj	A
rdeča kri zalila. . / . / stran 321 . / Hišna	mati	je oba posadila med gostobesednim onikanjem	A
pričakoval večerje, na katero ga je bila povabila	mati	Dagarinka. Tudi oče Ciril je posnemal njegov	A
bila v nebesih! Vabljena ni bila niti grofica	mati	niti sestra Molly!Njo pa je vabil knez Metternich	A
prišla gospodična Češkova, v avbi pa Židanova	mati,	ker med višjimi sloji ni bilo najti gospe, katera	A
Razvajen deklič ni dal prej miru, da je ni	mati	tisti večer vzela na galerijo.To ni bilo nič	A
Hradeckem sem zvedela, da je tožba na magistratu.	Mati	božja na Dobrovi naj mi pomaga!« »Meni,« je	A
da je z veseljem počivalo na njej vsako oko!	Mati	in oče sta s ponosom čutila, da je Fina kraljica	A
pleše!« Deklica je bila v zadregi in skrbna	mati	je to opazila. »Nič naj ne pomeni, če ženin	A
Kaj boš vzdihovala, Finica,« jo je tolažila	mati.	»Češkovi se še nismo nikdar za nikomer metali	A
vidna melanholija mu je tičala na obrazu.	Mati	Eliza je zašepetala: »Še danes je žalosten,	A
njenemu sedežu, kjer jo je sprejela presrečna	mati.	»Kako je v te silil!« je pričela radovedno.	A
Drugače bi se morala ločiti, Fina!«	Mati	Eliza se je kratko zasmejala, kakor da je hotela	A
toskanskim knezom!« Namesto hčere je odgovorila	mati:	»Ta bi bila lepa! Čemu pa smo prišli na ples	A
Vajkart Turjaški prstan z briljanti; grofica	mati	in hči kontesa sta dobili vsaka koljé in mladi	A
bodeta najboljši deželni oče in najboljša deželna	mati	zapustila mesto! Nikjer pa pojemajoči kongres	A
kaj!« »Vidite, prijateljice,« je potožila	mati	»kake križe imam že sedaj ž njo!« Julka je bila	A
nevarno bolna, in opazil je tudi, da je grofica	mati	kazala objokane oči.Bila je že tako slabotna	A
hčerka pozneje ravno taka postane, kakršna je	mati	postala! Med sprehajalce so se silili	A
za te, ki si vendar turškega sultana brat! In	mati	Štempiharica so mi dali očetov plašč, in primahal	A
imaš ti dobrodejno svojo kapelico. In vidite,	mati	dobrega sveta me je slišala in mi je pritekla	A
zgodilo toliko svetih čudežev! Oj presladka	mati	božja, kako ti vendar milostivo skrbiš za nas	A
plen, meni izvit. Kakor gotovo naj mi pomaga	Mati	božja, to mi mora plačati Jurij Ljudevit s svojim	A
že gre!« kričal je s hripavim glasom. »Sveta	mati	božja s Šmarne gore, ta bo odpiral usta, ko	A
Pijavi gorici bodo čakale nanj. Sama Marija,	mati	božja ve, kdaj pridejo!Morda se bode dalo medtem	A
Odrešenik, da si žejo utolažim jaz, njegova sveta	mati,	in da se uteši tudi moj preljubi mož, sveti	A
da si je ž njo žejo utolažila njegova sveta	mati,	naša Marija Devica in njen sveti mož sveti Jožef	A
podreti svojega najsilnejšega nasprotnika.	Mati	božja mu za sedaj še ni pomagala, in ostala	A
Nižavo. Ravno isti čas mu je bila žena ‒ moja	mati	‒ umrla.Ali leto ga ni prehudo zadelo.	A
daleč od svojega doma in vas je preklinjal. In	mati	mi je tudi umrla!« Staremu grešniku se je povesila	A
popolnoma ne opravičuje napadov na tujo last!« »	Mati	so bolni!« »Zopet olajševalna okoliščina, rekli	A
kako bi je ne ljubil, saj je bila vendar rodna	mati	moja!Kje bi bil že, če bi ne imel spominov nanjo	A
jezika nego tistega, ki ga je govorila rodna mi	mati.	In vendar,« pristavi otožno, »koliko časa je	A
veličanstvo, Friderik Avgust; mrtva cesarica	mati	Leono ra in mrtva si tudi ti, Kornelija Amalija	A
dušo sijalo sonce spomina nanjo, ki mi je bila	mati.	In zdaj mi hočeš sveto podobo v mojem srcu razdrobiti	A
bleda golobica! Veruj mi torej, da je bila	mati	tvoja ‒ ničvredna, izprijena ženska!« Filip	A
Kaj bi je ne poznala!	Mati	je našega gospoda!In ko se je ustrelila, ležala	A
»In to je njena podoba? In	mati	je vašega gospodarja?« »Mati, prava mati!	A
In mati je vašega gospodarja?« »	Mati,	prava mati!Ali nosila se ni, kakor gre materi	A
In mati je vašega gospodarja?« »Mati, prava	mati!	Ali nosila se ni, kakor gre materi.	A
Poglejte in povejte mi, je li bila to vaša ‒	mati!	« Z onemoglo roko mu je ponudil podobo, katero	A
obraz ter imel zavest, da je rodila oba ena	mati.	Bogomir Lesovéj je bil sin svojega časa in niti	A
žensko, ki je ne ljubi, ker bi bila lahko njegova	mati!	Tak je ta spol!	A
Iz gole samoglavnosti! Njena	mati,	stara ženska, vzela je mladega vojaka.A to je	A
tudi Khallain, lastnik dveh kmetij na Visokem,	mati	pa mi je bila Barbara Khallanin, tudi Khallainin	A
življenje odnesel. Bog mi je priča, da je bila	mati	Barbara najboljša gospodinja in da je z varčevanjem	A
Koliko je prejokala ta mučena ženska, ve samo	Mati	božja, ki je štela v nočeh solze ponižne in	A
Bil sem star dvanajst let. Takrat me je	mati	prvič peljala v mesto. Takoj pri Poljanskih	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  3.001 3.101 3.201 3.301 3.401 3.501 3.601 3.701 3.801 3.901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani