mati (4.101-4.200)

ni nihče vedel. Od kraja je stanovala moja	mati	v mestu.Kmalu pak je sprevidela, da v mestu	A
in polju, nego sedel pri bukvah. Sicer pa je	mati	moja nevedé jemala mi veselje do učenja in mi	A
/ bolj natanko. Tako sem se, dasi vem, da	mati	ni nikdar tega hotela, navdal sovraštva do tistega	A
večno srečo očetovo«. Kolikor je bila moja	mati	starejša, toliko bolj poredkoma jo je obiskovala	A
Mislil sem, da so vsi učeni tistemu enaki, ki ga	mati	oče imenuje. Štirinajst let sem bil star,	A
izhajal. Svoje premoženje je posodila moja	mati	kmetu, pri katerem sva stanovala in živela.	A
Za pozneje, ko bi bil starejši, pak je imela	mati	namen, poprositi svojega sorodnika za pomoč	A
bilo treba. . / . / stran 189 . / Komaj je	mati	s solznimi očmi v mestu od mene slovo vzela	A
živali, niti zmožen ni! »Še tisto zimo je moja	mati	nevarno zbolela,« pravil je Martinek dalje.	A
Že vem! Povedi mu ti, da mu je moja	mati	na smrtni postelji odpustila, povedi precej	A
še prosil nisem; več nisem potreboval. Moja	mati	je včasi norela, kakor sem ti pravil, tudi že	A
hosti in sem prebiral razna pisma, ki jih je	mati	od doktorja Kavesa imela.Mimo mene je on prišel	A
Komaj je šla od mize proti vratom.	Mati	je to opazila in je hitela za njo ven. »Z mojim	A
prejšnji Kvasov učenec sta bila odšla spat. Oče in	mati	pak sta ukrepala to in ono.Mati je zagovarjala	A
Oče in mati pak sta ukrepala to in ono.	Mati	je zagovarjala hčer, kolikor je mogla, oče pa	A
Zadnji večer so bili pri nas. Oče ali	mati	ti bodo morda utegnili kaj razjasniti.« »Ali	A
bil poklican v njeni bolezni. Ta je bila tvoja	mati.	Podobo njeno najdeš v moji sobi na steni viseti	A
strastjo sovražil. . / . / stran 229 . /	Mati	je tvoja, imej jo v čislih in v mislih, če hočeš	A
mi je ‒ zapisati besedo, pa hočem jo. Tvoja	mati	ni bila poštena žena! Jaz sem mislil, da sem	A
Nekaj dni pozneje sem zvedel, da je tvoja	mati	že pred živela, ko sem jo poznal, živela je	A
mu z mrzlo, kratko besedo pové, da je njegova	mati	zavržena, ki mu razloži vse svoje grehe, ki	A
doktor, pojdite gor na dom. Manica je doma in	mati.	Jaz imam še nekaj svojim ljudem povedati, potem	A
Kozma in Damijana dan beli svet zagledal. Mlada	mati,	preganjana in psovana, ni vedela, kam z malim	A
sprejel.« »Že dostikrat ste mi pravili vi in	mati	moja,« hlapec odgovori. »Res sem ti jaz nekatero	A
ga je Bog vzel ‒ da bi ga ne bil! In ko tvoja	mati	ni mogla več služiti, dal sem ji svojo kočo	A
moral biti, da se ni izdal in da si ga še tvoja	mati	ni upala imenovati, reva!‒ Zakaj se jokaš, deklina	A
zmerom namen, dati ti kolibo v last, kjer tvoja	mati	osebenjkuje, da bi bil imel na stare dni kam	A
kjer je v samotni koči stanovala njegova stara	mati,	ne pa proti njegovi domačiji, gre tudi on dalje	A
Prebivala je v tej koči stara žena, osebenjica Meta,	mati	Domnova.Sedé na starem, polomljenem stolu, imela	A
ki je stopivši v hišo, čul zadnje besede.	Mati	se zgane.Ni bila navada, da bi sin hodil k njej	A
predse. . / . / stran 22 . / »Nič ne bo,	mati,	nič,« reče potem, »nazaj ne grem.Jaz si ne bom	A
razmeriti vse, kadar se snideva!« Ko je stara	mati	slišala ime Sova, prestrašila se je.Precej jame	A
greha ne delaj, Bog ga bo že sam kaznoval.« »	Mati,	vi ne veste nič!« odgovori sin kratko in zamolklo	A
strele se ga niso prijele. . / . / stran 23 . / »	Mati,	kdo je bil moj oče?« vpraša mater po dolgem	A
povem, ne morem niti ne smem,« odgovori stara	mati	in solze se ji ustavijo, ko bi trenil.Vprašanje	A
vedel nihče povedati ničesar o njem. Ko je	mati	žalostna šla zopet proti domu, videla je od	A
Katero?« vpraša berač Urh. »Tisto, ki pravi: Oj	mati,	stara mati vi, kdo pa v hlevu gor leži? Počez	A
berač Urh. »Tisto, ki pravi: Oj mati, stara	mati	vi, kdo pa v hlevu gor leži? Počez leži, grdo	A
Nič, ti živinče brez srca!’ govorila je tvoja	mati	hripavo, ‚ti zver nečloveška, zakaj nisi šel	A
prisegla sem ti in držala črno prisego,’ reče tvoja	mati,	�si mi je težko stalo.In zdaj bi rad še zadnjo	A
ko ti,’ tako je že vsa hripava kričala tvoja	mati.	Mene strah popade, skočim iz veže in se potem	A
zopet gor v kočo, kjer je bila stara Domnova	mati.	Ona in sin sta v živem razgovoru.	A
veselja. »To res ni lepo,« govorila je stara	mati,	»ni ne prav, da me okradeš, da mi vzameš po	A
vesela, zdaj pa mi grob koplješ.« Molčita oba;	mati	joče, sin pa predse zre, kakor bi bil lesen	A
joče, sin pa predse zre, kakor bi bil lesen. »	Mati,	zakaj mi niste dali boljšega očeta?« spregovori	A
grozovito hudo zavoljo ljudi. Kaj bodo rekli	mati,	kadar izvedó? Kako bodo govorili ljudje?	A
božje in cerkvene postave; grozovit greh!« svari	mati.	»Pravite: spoštuj!« godrnjaje dalje Domen,	A
‒« »Kdo ti je to povedal?« seže mu	mati	v besedo. »Jaz vem.	A
tlačil, ko jaz po straži hodil. ‒ Tako je,	mati,	vse to vem in še katero.« »Za strah božji!«	A
stopi v hišico. »Dober večer vam Bog daj,	mati,	in dobro večerjo!« reče berač, ustopivši se	A
Domen?« vpraša starka sina. »Le oči odprite,	mati,	pa poglejte Zaplatka Urha s Kostela,« odgovori	A
48 . / »I, le pojdi dol v vas,« reče stara	mati	na to, »mi te ne moremo imeti, saj vidiš, da	A
v vas dol k Jurčevim, županovim?« »Čakajte,	mati,	ne odrekujte mi strehe; saj vas nisem prosil	A
v gorki hiši za vrati, kakor jo je. Vidite,	mati,	tako je, jaz vas ne prosim nič.A Domnu bom eno	A
Pojdi, greva!« »Kam greš, Domen?« vpraša	mati	skrbljivo.»Bodi doma, ponoči ni dobro okrog	A
nimam in se ne bojim nikogar! Vojak ne bom,	mati,	to sem vam povedal, tudi ne, ko bi bil moj oče	A
beseda, Domen, to!« reče berač. »Le utolažite se,	mati	stara, pojte spat: spanec bolji ko žganec, mati	A
mati stara, pojte spat: spanec bolji ko žganec,	mati.	«Izgovorivši zadnje besede, zapiral je že berač	A
razvideli, da ga ni v gnezdu; vrh tega jih je stara	mati	še dobro ozmerjala in oštela, da hočejo ravno	A
Lovci jo uderó proti vasi. Stara	mati	pa jame zopet prebirati in preštevati jagode	A
Kaj je pa? Jurec ga je spodil, sam nima nič,	mati	pa drugo nič. S čim se bo živil?	A
zavedel. 8. MATERINA SMRT Stara Meta, Domnova	mati,	čepela je na vežnem pragu in se grela na soncu	A
»Ah jej! Glavo počeno!« tožila je	mati.	»Ne pojde ne, ne pojde!«	A
še?« »O jej, o Ježiš!« tožila in molila je	mati.	Precej je lezla v hišo po palico in potem je	A
se usede in pobesi glavo. »Kaj ste prišli,	mati?	« nagovori starico.»Če ste prišli jokat, nikar	A
star, kadar bom jaz na lastnih petah stal.«	Mati	ga otiplje, je li hudo ranjen.On pa se otrese	A
njegov sin si, jaz grem k njemu, Domen!« govori	mati.	»Ne hodite!	A
ne bo vojak, ko bi imel devet zidov predreti,	mati.	« »Beži, Domen, beži!	A
vzel!« reče Domen in grozno zakolne. Stara	mati,	ki se je dozdaj še nekoliko premagovala, morda	A
bila stara njegova osebenjica Meta, Domnova	mati.	Nemudoma se mož vrne y-1767	A
zadnjem, temnem kotu pak je ležala stara Domnova	mati	Meta na visokem mrtvaškem odru, suhe, koščene	A
ženica izza peči. »Gotovo še ne ve, da mu je	mati	umrla, da zdaj sosedje vasujemo pri mrtvi,«	A
zdaj sosedje vasujemo pri mrtvi,« dostavi druga	mati.	»Ubožec, meni se smili.	A
nič še ne ve.« . / . / stran 69 . / »Tukaj je	mati,	tukaj!« pravi Jurec resnobno prikimaje. V tem	A
kdaj vrnili se naši.« »Jemineja!« javka mlada	mati,	»kako sem jaz svojemu branila zdajle z doma	A
hodi, tja, od koder sonce izhaja. Takega ni še	mati	rodila v naši dolini in ga ne bo.Tam ljudi zdravi	A
biti. Oče nenaravno ali vsaj naglo smrt storil,	mati	na umu bolna, deklica najbrž brez sorodnikov	A
pameti po Slovenskem skoro še obče nahaja.	Mati	županja je pripravila večerjo, ki je bila precej	A
je videl veselje na njenem obrazu, ko je bila	mati,	ne videvša ga prej, dovolila, da sme ostati	A
če je tudi starka nazadnje prav kakor kaka	mati	našega znanca rada imela in skrbela za Lisca	A
edino srce, kateremu je vse zaupavala, kajti	mati	njena, grajska gospa, ni niti s hčerjo govorila	A
tem, popraviti slabi vtis, ki ga je bila njena	mati	naredila mu, ko je prvič pri njih gostoljubja	A
tudi v novi rabi dobro podajal, govori: »Kajne,	mati	županja?Vi tudi tako mislite.	A
smešnost njene fiksne ideje in ‒ Lina. In ko bi	mati	tudi ne bila blazna, nego trezno sodeča žena	A
raztrgani klobuček z glave, kakor ga je bila doma	mati	naučila, in na vsem životu tresoč se ob zidu	A
Delaj rajši in pameten bodi.	Mati	je neumna, hči sama o sebi nima ničesar odločevati	A
zanesljivim osebam. Kar ste pisali dekletu, dobila je	mati	v roke in divja, da ni mogoče človeku besede	A
domovini nisem bil, odkar sva se midva ločila.	Mati	mi je umrla kmalu potem, tako nimam tudi nikogar	A
je bil za moj del lump, to je istina, njena	mati	je bila navadna ženska, ženska sploh, kakor	A
Kajne, da znam še? Isto tako je nekdaj njena	mati	z menoj golobovala, a vraga, nazadnje je drugega	A
pismo neke Alojzije, ki ni bila nihče drug nego	mati	vaše neveste, Langmanica, ter sem zopet kot	A
pa pod glavo mu kaj zatlači.« Skrbljivo je	mati	postregla spečemu sinu, kakor je mož veleval	A
razbijejo ali pa zid razkopljejo.« »Bog in sveta	Mati	božja pomagaj!« izdihne mlinarica. Ponkrac pa	A
s seboj, skažem največjo dobroto, da mu bom	mati	in ga kakor dobrega kristja na izredim.Tako	A
mlinarica ga je rada imela in skrbela zanj ko prava	mati.	Ali mlinarica se je bila jako postarala.	A
drugi hiši mogel spati kakor v tej, v kateri je »	mati«	živela in umrla, katera mu je bila kakor očetovska	A
Bil je slab gospodar; kar je njegova rajnica	mati	prigospodarila, to je od leta do leta zagospodaril	A
svoje premoženje rešiš. Hiša, v kateri je tvoja	mati	živela in v kateri sem jaz veliko dobrega užil	A
uradnik, kakor jih je še več, hvala Bogu!	Mati	pak je bila prav navadna ženica, ki je tiho	A
obenem zadenete. Prva je bila, da sta oče in	mati	umrla kar nanagloma, druga, da svoje poslednje	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  3.601 3.701 3.801 3.901 4.001 4.101 4.201 4.301 4.401 4.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani