m (701-800)

Vrhpoljska brda), na vrhu katerega je do 741	m	visoko dvignjena krpa eocenskega fliša.Med Gradiščem	C
kot vrtače. Šator pri Štorjah je globok 60	m,	Kazeljski dol 55 m, Veliki dol pri Ponikvah	C
pri Štorjah je globok 60 m, Kazeljski dol 55	m,	Veliki dol pri Ponikvah 21 m in Draga pri Ponikvah	C
Kazeljski dol 55 m, Veliki dol pri Ponikvah 21	m	in Draga pri Ponikvah 21 m.Draga je po obliki	C
dol pri Ponikvah 21 m in Draga pri Ponikvah 21	m.	Draga je po obliki izjemna kotanja, ozka in s	C
potoka, ki na najglobljem dnu ponira v skoraj 400	m	dolgo in čez 100 m globoko jamo, v kateri neizravnano	C
najglobljem dnu ponira v skoraj 400 m dolgo in čez 100	m	globoko jamo, v kateri neizravnano dno s skoki	C
največja (Divaški) Radvanj, ki je globoka 49	m,	s prostornino 9 milijonov m3 in brez sten.Ker	C
Doline pa reka Reka, ki ponika na n. v. 317	m,	ni izdelala samo s korozijo apnenca, marveč	C
preteklosti. Hidrologi so že prej izmerili, da 600	m	pod vodomerno postajo Cerkvenikov mlin izginja	C
prenikajoča voda s pretokom 10-20 l/s. Skoraj 20	m	globoko udornico je Reka zasula in preplavila	C
Brezovico, se odpira koliševka Brimšca, 160	m	dolga in 100 m globoka udornica (v nadaljevanju	C
odpira koliševka Brimšca, 160 m dolga in 100	m	globoka udornica (v nadaljevanju bosta dolžina	C
tem da bo pred globino minus, torej 160, -100	m)	.Brezno se na dnu razveji v dva kraka z bazeni	C
dolini") je najbolj tipična. Njen čelni, do 60	m	visoki rob je lepo zaokrožen.Pod njim ponira	C
zaokrožen. Pod njim ponira potok Brašnica v 117	m	globoko brezno.Po Timeusovem (1928) barvanju	C
Razmeroma majhen potok je izoblikoval 144	m	globoke in 362 m dolge Slivarske ponikve.Tudi	C
majhen potok je izoblikoval 144 m globoke in 362	m	dolge Slivarske ponikve.Tudi Hotinjske ponikve	C
ponikve. Tudi Hotinjske ponikve (362, -144	m)	sodijo med globlje jame.V slepi dolini pri vasi	C
Dimnice (Gams, 1966b). Jama Dimnice (6.020, -134	m)	se odpira z breznoma med Markovščino in Slivjem	C
med Markovščino in Slivjem. Vhodno, okoli 50	m	globoko brezno je v višini zgornjega jamskega	C
potapljači in jamarji v letih 1969-1978 odkrili 946	m,	za pritočnim sifonom pa 1.700 m vodnih rovov	C
odkrili 946 m, za pritočnim sifonom pa 1.700	m	vodnih rovov.Od tod do ponora v slepi dolini	C
višja dolina. Najgloblja slepa dolina je 120	m	globoka Brdanska Dana, ki je tik ob slovensko	C
4 km3). Mitjina jama v Jezerini je dolga 862	m,	sosednja Ponikva v Jezerini pa 862 m (-63 m	C
dolga 862 m, sosednja Ponikva v Jezerini pa 862	m	(-63 m).V plitvejših slepih dolinah je več proda	C
m, sosednja Ponikva v Jezerini pa 862 m (-63	m)	.V plitvejših slepih dolinah je več proda, v	C
fliša, apnenca in dolomita izliva v večjo, 1.000	m	dolgo Novokrajsko jamo, ki ima dva vhoda.Od	C
vhoda. Od ponora do konca se jama zniža za 86	m.	Največja dvorana v njej meri 100 X 25 X 30 m	C
Največja dvorana v njej meri 100 X 25 X 30	m.	Po hudi nevihti so bili jamarji v jami priče	C
hudi nevihti so bili jamarji v jami priče 2	m	visokega vodnega vala (Čepelak, 1971). Na bližnjem	C
redkejše. Pred leti pa so tam odkrili okoli 400	m	globoko Jamo v Kotlu, ki je trenutno najgloblja	C
delu. Jame na našem delu Krasa so povprečno 85	m	dolge in 31 m globoke.Če med njimi ne bi bilo	C
našem delu Krasa so povprečno 85 m dolge in 31	m	globoke.Če med njimi ne bi bilo dveh velikank	C
ne bi bilo dveh velikank, Kačne jame z 12.750	m	in Škocjanskih jam s 5.800 m dolžine, bi bile	C
Kačne jame z 12.750 m in Škocjanskih jam s 5.800	m	dolžine, bi bile njihove povprečne mere še manjše	C
Manjša bi bila tudi globina, saj je prva 280	m	in druga 250 m globoka.Obe jami sta vodni, s	C
tudi globina, saj je prva 280 m in druga 250	m	globoka.Obe jami sta vodni, s tokom reke Reke	C
Trebiciano). Gladina reke, ki ponira na n. v. 317	m,	je v končnem sifonu Škocjanskih jam pri 214	C
je v končnem sifonu Škocjanskih jam pri 214	m,	Kačno jamo pa zapusti na n. v. 154 m (Mihevc	C
pri 214 m, Kačno jamo pa zapusti na n. v. 154	m	(Mihevc, 1985).Tu in vse do Labodnice je vadozna	C
do Labodnice je vadozna cona debela čez 300	m,	nato pa ta debelina do izvirov Timave upade	C
debelina do izvirov Timave upade na 100 do 200	m.	Labodnico sestavlja več bližnjih, na boku povezanih	C
najglobljo jamo brezno Claudio Skilan (-347	m)	pri Bazovici je bil prvotno špranja, ki so jo	C
tudi zavarovati prehod med njim. Skoraj 300	m	globoko brezno, ki privede do Reke, ima uradno	C
trasi prej znani le dve jami, do globine 20	m	pa jih je gradnja razkrila 130 (Kranjc, 1997b	C
Martelova dvorana. Z razsežnostjo 308 X 123 X 89	m	in prostornino 2,1 milijona m3 je največja v	C
Povprečna višina stropa je 106 in največja 146	m.	Za njo so samo še manjši zaliti rovi.	C
Dansko polje obdobni pritok zapušča dno 450	m	dolge in 227 m globoke Mejame na n. v. 255 m	C
obdobni pritok zapušča dno 450 m dolge in 227	m	globoke Mejame na n. v. 255 m.Teoretično se	C
m dolge in 227 m globoke Mejame na n. v. 255	m.	Teoretično se lahko pojavi šele proti koncu Škocjansk	C
Škocjanskih jam, kjer Reka teče na n. v. 214	m.	Ali je v najvišjem nadstropju prvotno tekel del	C
dvorano. Izredna poplava Reke l. 1965 je s 70	m	nad normalno gladino dosegla spodnji konec Tihe	C
je njena gladina dvigovala s hitrostjo do 5	m	na sekundo.Največja zabeležena poplava je bila	C
ko se je voda v Veliki dolini dvignila 132	m	nad končni sifon. Odtlej so večje poplave zaznamoval	C
1840 po Reki vodil Jakob Svetina in prodrl 120	m	daleč (Savnik, 1968). L. 1851 je odprava domačinov	C
domačinov pod vodstvom A. Schmidla prodrla 500	m	daleč.Ob koncu preteklega stoletja, po l. 1884	C
Mrtvo jezero. L. 1904 je domačin splezal po 60	m	visokem pobočju Šumeče jame in odkril Tiho jamo	C
klini. Nad Hankejevim mostom, ki se pne 90	m	nad vodo, so še vidni ostanki t. i.Mačje brvi	C
površje pa so se vračali skozi l. 1933 odprt 900	m	dolg predor med Tiho jamo in udornico Globočaka	C
Škocjanskih jam hitro spušča do nadmorske višine 19	m	na dnu Labodnice.Med Sesljanom in Štivanom dinarsko	C
v zaledju izvirov doslej našli skupno 1.969	m	rovov do globine 82 m.Do vodne gladine sega	C
doslej našli skupno 1.969 m rovov do globine 82	m.	Do vodne gladine sega še 5 km oddaljena jama	C
začenja z lijakasto vrtačo, ki preide v 180	m	globoko brezno znatnih razsežnosti.Pred stoletjem	C
znašala znana dolžina izmerjenih rovov 1.920	m.	To leto pa so logaški jamarji odkrili prehod	C
sredi med njima. Dno najnižjega rova doseže 154	m	n. v., sledovi najvišjih sedanjih poplav pa	C
sledovi najvišjih sedanjih poplav pa segajo do 240	m	n. v.Razlika med najvišjo in najnižjo vodo	C
v. Razlika med najvišjo in najnižjo vodo (96	m)	je torej tu podobna kot v začetnih Škocjanskih	C
poplav pa so še višji. Kačna jama je z 12.750	m	skupne dolžine in 281 m globine največja jama	C
Kačna jama je z 12.750 m skupne dolžine in 281	m	globine največja jama na Krasu.Ko bodo iz nje	C
Krasu. Ko bodo iz nje prodrli do trenutno 900	m	oddaljenega, enako visokega severozahodnega	C
vodnih tokov Reke pod vsem Krasom? Skozi 2.500	m	rovov Kačne jame teče Reka ob povprečnem stanju	C
jame teče Reka ob povprečnem stanju, v 2.500	m	rovov pa zastaja le poplavna voda.Čeprav sta	C
hitra, dokazujejo v Kačni jami naplavljeni do 8	m	dolgi leseni hlodi, kamionske pnevmatike in	C
nadstropja je od vhodnega brezna usmerjen proti 643	m	oddaljeni in enako usmerjeni Divaški jami.Toda	C
zahodnim rovom Kačne in Divaško jamo je več kot 150	m	višinske razlike, pri nižjih dveh spodnjih nadstropjih	C
podrobno topografsko karto (1 : 5.000) (po podatkih	M.	Nagodeta, iz arhiva JZS). -----------------	C
----------------- Blizu Kačne jame je 140	m	globoko brezno Košava jama, na dnu vrtače Bukovnik	C
brezno Košava jama, na dnu vrtače Bukovnik je 90	m	globoko brezno, in če k temu prištejemo še Divaško	C
prevotljenosti Divaškega Krasa. Vhod v 672	m	dolgo Divaško jamo (-89), ki jo je l. 1884 odkril	C
poznejši vodnik Gregor Žiberna, je na dnu 18	m	globoke udornice.Če odmislimo zelo masivne sigove	C
razsežnosti, saj je strop še zdaj visok do 20	m.	Prevrnjeni in prelomljeni 12 m dolg stalagmit	C
visok do 20 m. Prevrnjeni in prelomljeni 12	m	dolg stalagmit Harambaša je debel 4,5 m.Ker	C
prelomljeni 12 m dolg stalagmit Harambaša je debel 4,5	m.	Ker pa jama ni električno razsvetljena in so	C
8.1.23. Prelomna ploskev podrtega 12	m	dolgega in 4,5 m debelega stalagmita Harambaša	C
Prelomna ploskev podrtega 12 m dolgega in 4,5	m	debelega stalagmita Harambaša. ------------	C
od Divaške jame pol kilometra oddaljena 142	m	dolga (-22 m) Trhlovca z vhodom pod steno na	C
jame pol kilometra oddaljena 142 m dolga (-22	m)	Trhlovca z vhodom pod steno na boku dna vrtače	C
nobenih dolinskih sledov o ponornici, vhod v 700	m	dolgo Vilenico (803, -180) (risba 49).Za udorom	C
poševni Hodnik kapniških stebrov, širokih 15 do 20	m	in visokih 8 do 12 m; usmerjen proti jugo-jugovzhodu	C
stebrov, širokih 15 do 20 m in visokih 8 do 12	m;	usmerjen proti jugo-jugovzhodu privede v močno	C
------------------------------ 803	m	dolga in skupno 180 m globoka Vilenica je verjetno	C
--------------- 803 m dolga in skupno 180	m	globoka Vilenica je verjetno najstarejša turistična	C
----------------- V okolici Lipice je 210	m	globoko Lipiško brezno, znano po tem, da je	C
1.194, -230). V njeni dvorani 100 X 40 X 38	m	je nekaj izredno velikih kapnikov.Tudi ta jama	C
(Šušteršič, 1969/70). Nedaleč vstran je 120	m	globoko brezno Golokratna jama (-129). 97 m	C
m globoko brezno Golokratna jama (-129). 97	m	globoka in 585 m dolga Škamperlova jama sestoji	C
Golokratna jama (-129). 97 m globoka in 585	m	dolga Škamperlova jama sestoji iz 50 m globokega	C
in 585 m dolga Škamperlova jama sestoji iz 50	m	globokega vhodnega brezna in vodoravne jame	C
nadstropjih. Votlina meri na koncu 105 X 40 X 40	m.	V okolici Škamperlove jame so večje votline tudi	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani