m (401-500)

m (Maksimovič, 1963, str. 373), v Grčiji 100	m	(Mistardis, 1968).Ob dinarski obali so podmorski	C
višine izvira brakične vode nad morsko gladino 40	m	nižje ustje, v katero teče morska voda (White	C
Komiži na Visu naj bi bila brakična voda 14-15	m	nad morsko gladino (Baturić, 1961), pri otoku	C
Sv. Peter na Rabu pa se dviga brakična voda 7	m	nad morjem.Ker je bila v zadnji ledeni dobi	C
dobi gladina Jadranskega morja približno 100	m	nižja od današnje, iz sedanje majhne globine	C
Temperatura izvirov Timave ustreza približno 150	m	višjemu reliefu, a je treba upoštevati, da v	C
Temperatura bohinjskega predora na n. v. 630-650	m	je bila ob odprtju v poprečju 6,7-7,4~.V teh	C
V letnem povprečju pa se v izvirih nad 1.500	m	n. v. pozna, da dolgotrajna snežna odeja kot	C
praviloma naraščajo z globino za 1~ na 33-120	m	in najvišja vodna in talna temperatura kasni	C
zračno temperaturo za mesec dni na vsakih 10	m	globine.V krasu pa je poseben režim in geotermična	C
večja kot v nekrasu, domnevno povprečno nad 200	m.	Z dosedanjimi vrtanji v Sloveniji smo ugotovili	C
dolenjskim krasom ter v Alpah v globini 1.000	m	pod 30~, drugje pa so višje.V Postojnski jami	C
V Postojnski jami so bile pod približno 100	m	debelim stropom najvišje temperature prenikajoče	C
Šmarjeških in Dolenjskih toplicah iz globine do 150	m,	v Čateških so prišli z vrtinami do globine 300	C
Čateških so prišli z vrtinami do globine 300	m	in v Rimskih 49-61 in 68-72 m.V Laškem pritekajo	C
do globine 300 m in v Rimskih 49-61 in 68-72	m.	V Laškem pritekajo toplice iz dolomita, mestoma	C
pritekajo toplice iz dolomita, mestoma celo pod 350	m	globine. V Dobrni, kjer priteka topla voda iz	C
voda iz apnenca, so našli vodne vire do 138	m	globine (glej tudi Nosan, 1973. Podatki so povzeti	C
dobili pri vrtanju predorov. Ko so vrtali 6.334	m	dolg bohinjski železniški predor in prebili	C
Črno prstjo in Možicem, so v oddaljenosti 2.580	m	od severnega vhoda navrtali vodno žilo, ki je	C
veliko finega peska. V oddaljenosti 1.820-1.686	m	od vhoda so naleteli na vodni žili z različno	C
reagirajo na dež. V oddaljenosti 1.890-2.620	m	so vodne žile v dachsteinskih apnencih reagirale	C
mestoma celo 11,8~C. V oddaljenosti 3.300 do 3.540	m	od vhoda v predor je prevladoval razpršen dotok	C
prvotne količine. V oddaljenosti 3.340-3.400	m	od vhoda so v notranjosti ugotovili prisotnost	C
najvišjim površjem. V oddaljenosti 4.497-4.502	m	so prerezali žilo, katere voda je naplavila	C
trdoto in temperaturo. Na južnem koncu 9.681	m	dolgega predora, ki poteka v glavnem na bazi	C
spet usmerili na staro pot, na razdalji 550	m	najprej zapolniti votline z okoli 12.000 m3	C
je ostal enak, 15 kg/cm2, kar ustreza 150-160	m	visokemu vodnemu stolpu.Na Hrvaškem je predor	C
vpliva temperatura v epikrasu v globini okoli 4	m	pod površjem, saj je zaradi zakasnitve globljega	C
na golem površju 2, v globini 20 cm 4, pri 15	m	19 m3/km2 letno, kar naj bi bilo 72 % vse korozije	C
Kunaver (1973, 1976) je na Kaninu, kjer je 2-3	m	letnih padavin, nameril zniževanje v dnu vrtač	C
nas izračun 15-50 mikronov na leto ali 30-100	m	znižanja v dveh milijonih let prepriča, da so	C
dm3 korodiranega apnenca oz. nastanek 116,80	m	dolgega rova s presekom 1 dm2.S sedanjimi metodami	C
agregate. Če na primer kamnito kocko s stranico 1	m	razdrobimo na tisoč kock s stranico 1 dm, se	C
bi Reka ves tovor odložila v 13 km dolgi 10	m	široki in 40 m visoki jami, bi jo zapolnila	C
tovor odložila v 13 km dolgi 10 m široki in 40	m	visoki jami, bi jo zapolnila v dobrih 10.000	C
začetku doline Proščansko jezero (0,68 km2, 37	m	globine) in na koncu spodnjih jezer Kozjak	C
na koncu spodnjih jezer Kozjak (0,83 km2, 46	m	globine).Zgornja jezera so v dolomitu.	C
trdoto. Zaradi mešanja vode z zrakom je 78	m	visok slap Plitvice še rahlo lehnjakotvoren	C
najvišjim in najnižjim Plitvičkim jezerom 134	m	na razdalji 8,3 km.Pred letom 1991 so bila jezera	C
Obrivkar. Pod nekdanjimi rakami je zrasel okoli 4	m	visok kup lehnjaka.Pri Šmicu so od nekdaj pridobival	C
Odpira se v kordevolskih dolomitih na n. v. 450	m	v strmem severozahodnem (!) pobočju 230 m nad	C
450 m v strmem severozahodnem (!) pobočju 230	m	nad dnom bližnje doline Idrijce pod planotico	C
razlogov. Je dokaj ravna in na koncu široka do 15	m,	kar zbuja vprašanje o njenem nastanku.Ni več	C
Izkopavanje v letih 1899-1905 je razkrilo 12	m	debele kulturne plasti, v katerih so našli ostanke	C
Vhod ima na nadmorski višini malo pod 1.700	m.	Jama se v notranjost dviguje, zato je topla.	C
pračloveka je bila tudi Mokriška jama, ki je 1.500	m	visoko nad dolino Kamniške Bistrice v Kamniških	C
postojanka pračloveka Drachenloch v Vättisu (2.445	m	višine) in Tierberghöhle pri Laufbodenhornu	C
in Tierberghöhle pri Laufbodenhornu (2.600	m)	.Veliko najdišč je tudi v Italiji, Španiji, Grčiji	C
Izkopavanje v letih 1899-1905 je razkrilo 12	m	debele kulturne plasti, v katerih so našli ostanke	C
postojanka pračloveka Drachenloch v Vättisu (2445	m	višine) in Tierberghöhle pri Laufbodenhornu	C
višine) in Tierberghöhle pri Laufbodenhornu (2600	m	višine).Veliko teh najdišč je tudi v Italiji	C
Vhod ima na nadmorski višini malo pod 1700	m.	Jama se v notranjost dviguje, zato je topla.	C
postojanka pračloveka je bila tudi Mokriška jama 1500	m	visoko v Kamniških Alpah.Omenjali so jo že sredi	C
Odpira se v cordevolskih dolomitih na n. v. 450	m	v strmem severozahodnem (!) pobočju 230 m nad	C
450 m v strmem severozahodnem (!) pobočju 230	m	nad dnom bližnje doline Idrijce pod planotico	C
razlogov. Je dokaj ravna in na koncu široka do 15	m,	kar zbuja vprašanje o njenem nastanku.Ni več	C
vrste so v Nemčiji in Italiji. Leta 1959 so 150	m	globoko v jami Kapova v južnem Uralu odkrili	C
Oker in črnih podob živali, ki krasijo 250	m	dolg rov, ni preplavila siga, ker so nad jamskim	C
vhod v Škocjanske jame, je na prevalu vhod v 45	m	globoko brezno Velika Jama na Prevali (200,	C
Kunču - Malih Lazih (180, -195, na n. v. 750	m)	na severnem pobočju Roga, Ledena jama v dolini	C
Roga, Ledena jama v dolini Pekel na n. v. 1.252	m,	Ledena jama na Prevaligu (975 m), jama na dnu	C
n. v. 1.252 m, Ledena jama na Prevaligu (975	m)	, jama na dnu vrtače na Učarju na n. v. 805 m	C
, jama na dnu vrtače na Učarju na n. v. 805	m	(Novak, 1972), jama na Stojni (Bohinec, 1957	C
ki sedi za mizo. Do votline vodi dobrih 10	m	dolg vodoraven električno razsvetljen rov.Pripovedka	C
Geldloch na Nižjem Avstrijskem, ki je prodrla 700	m	globoko.Cesarjev ranocelnik Anselmus Boetius	C
1968). Po verovanju domačinov je živel v 214	m	globokem breznu Gradišnici ali Hudičevi jami	C
. Leta 1840 odkrito brezno je z globino 329	m	dolga desetletja veljalo za najgloblje na svetu	C
najgloblje brezno Gradišnico pri Logatcu (214	m)	. Pri Trebčah so raziskali tudi Jamo v Griži	C
moderna tehnika. Na izviru Bilpe so prodrli 625	m	dalje (Morel, 1989, 1996), na izviru Krke 90	C
dalje (Morel, 1989, 1996), na izviru Krke 90	m,	v Pivki jami za 33 m dolgim sifonom do konca	C
1996), na izviru Krke 90 m, v Pivki jami za 33	m	dolgim sifonom do konca 300-metrskega vodnega	C
Pajsarjevi jami so potapljači preplavali 300	m,	v Tkalci jami 600 m in na koncu Škocjanskih	C
potapljači preplavali 300 m, v Tkalci jami 600	m	in na koncu Škocjanskih jam 60 m dolg sifon	C
Tkalci jami 600 m in na koncu Škocjanskih jam 60	m	dolg sifon. Največ žrtev je zahtevalo potapljanje	C
poševnem rovu so potapljači že l. 1972 dosegli 50	m	globine in 100 m dolžine, l. 1999 pa približno	C
potapljači že l. 1972 dosegli 50 m globine in 100	m	dolžine, l. 1999 pa približno 140 m globine	C
globine in 100 m dolžine, l. 1999 pa približno 140	m	globine.Skupaj s tujimi potapljači so v jezeru	C
rekordnih globin. Dotedanjo največjo globino 500	m	so v Sloveniji najprej presegli v breznu za	C
1979 Brezno pri gamsovi glavici z globino 768	m)	, več kot tisoč metrov globoko so se spustili	C
Rombon. S trenutno najglobljim breznom (-1.535	m)	zaostaja slovenski kras za svetovnim rekordom	C
kras za svetovnim rekordom le še slabih 200	m,	to je precej manj kot za najdaljšo jamo.Take	C
kamnini) in lehnjaku: jama Mullamullan, 10.800	m,	ravnina Nullarbor v južni Avstraliji.V granitu	C
gnajsu: Jama T.S.O.D., New York, ZDA, 3.977	m.	V peščenjaku, kremenu: Cova del Serrat del Vent	C
peščenjaku, kremenu: Cova del Serrat del Vent, 4.273	m,	Barcelona, Španija.V lavi in bazaltu: Manjung	C
Španija. V lavi in bazaltu: Manjung-gul, 13.268	m,	v Južni Koreji.V soli: Pestera 6S de la Minzalesti	C
V soli: Pestera 6S de la Minzalesti, 3.160	m,	Vrancei, Romunija (Courbon et al., 1989). Nas	C
nekaj deset tektonsko nastalih brezen, 40-80	m	dolgih in globokih (Gajac, 1963).Ko so po drugi	C
tam 30-40 cm dolge prodnike ob hitrosti 1,2	m	do 1,8 m/s (Kranjc, 1983c).Dvig z dna za nekaj	C
40 cm dolgi prodniki flišnega peščenjaka, 5	m	više pa le še peščeno ilovnati sedimenti.Lebdeči	C
prehoda je Volčja jama na Nanosu na n. v. 1055	m,	ki je bila naknadno zapolnjena z drobnozrnato	C
luknja, jama). Med tamkajšnjimi jamami je 815	m	dolga Arneševa luknja.V slabo sprijetih peščenjakih	C
vedno majhne, saj je Velika dvorana komaj 2,5	m	visok prostor.Iz stene vsepovsod štrlijo prodniki	C
najbolj zakapane in najbolj ohranjene jame 575	m	dolga Gustinčičeva jama blizu Vilenice, odkrita	C
doživeli tak pojav v oddaljenosti 3.050-3.080	m	in pri 2.852. metru, ko je odletelo 8 m3 skale	C
pritiska dvignilo dno za 20 cm v dolžini 10	m	(Kossmat, 1907).Posebno močno razpadanje je	C
višinska razlika med rovi navadno med 5 in 25	m	(glej Predjamo, Postojnsko in Kačno jamo).Ponuja	C
Dolga os v tlorisu Pološke jame meri 1.072	m,	dolžina vseh izmerjenih rovov pa je 10.272 m	C
dolžina vseh izmerjenih rovov pa je 10.272	m	(Habič, Krivic, 1972). Torej je indeks okoli	C
imata rove razvite pretežno v enem samem 5-20	m	debelem sadrenem sloju, sadra pa je več kot	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani