m (1.001-1.100)

in Najdena jama. Logarček (2.654, -83, 498	m	n. v.) blizu Laz je l. 1889 izmeril in opisal	C
tako kot v Logarčku velikih razsežnosti, 120	m	dolga podorna Putickova dvorana na južnem koncu	C
videti v senci na desni strani) do ponorne, 1,5	m	globoke kotanje.Na dnu Hotenjke je šest takšnih	C
Verjetno so nekarbonatni prodniki in peski na 551	m	visokem Bodiškem vrhu (zahodno od Logatca) odkladnina	C
na dnu brezna Gradišnica, ki je globoko 227	m	in dolgo 345 m.Vhod je na n. v. 577 m na severni	C
Gradišnica, ki je globoko 227 m in dolgo 345	m.	Vhod je na n. v. 577 m na severni strani hriba	C
227 m in dolgo 345 m. Vhod je na n. v. 577	m	na severni strani hriba Gradišče (646 m), 2	C
577 m na severni strani hriba Gradišče (646	m)	, 2,5 km daleč od središča Logatca.Nedaleč vstran	C
krpa eocena. Gradišnica meri na vhodu 25 X 30	m	in domačini ji pravijo Vražja jama.Nekdaj so	C
Vrhniki. Na dnu vhodnega brezna se v globini 66	m	začenja z gruščem posuto poševno dno Krausovega	C
Krausovega hodnika, ki se niže razširi v 120	m	globoko Hauerjevo dvorano.Rov jo povezuje z	C
l. 1991-92, je gladina ob nižji vodi pod 377	m,	kar je dobrih 60 m niže od dna Planinskega polja	C
gladina ob nižji vodi pod 377 m, kar je dobrih 60	m	niže od dna Planinskega polja in 77 m nad Ljubljanskim	C
dobrih 60 m niže od dna Planinskega polja in 77	m	nad Ljubljanskim barjem. Ne izključujejo možnosti	C
proti Vrhniki. Danes je Logaško polje za 40	m	višje od Planinskega.Poleg tega naj bi tekla	C
razlik. Celotno polje se razteza med 470-480	m	n. v.Potoki z dolomita imajo namreč visoko magnezije	C
magistralne ceste v ravnini odpira proti 180	m	nižji kotlini Ljubljanskega barja. Vode z Logaškega	C
kataster za nekaj novih jam, globokih do in čez 100	m,	a kljub težaškemu razširjanju ožin in odkopavanju	C
apnenca na JV strani na več mestih obroblja do 10	m	visoka reber.Tako reber ima tudi pudobska terasa	C
Planinsko polje, ki je poglobljeno za 60-70	m	v okoli 510 m visoko unško fluviokraško planoto	C
polje, ki je poglobljeno za 60-70 m v okoli 510	m	visoko unško fluviokraško planoto in za 30-40	C
visoko unško fluviokraško planoto in za 30-40	m	pri 6 km oddaljenem severozahodnem delu polja	C
notranjskega podolja dokaj enakomerno znižuje, od 600	m	na jugovzhodu Loškega polja na 520 m pri Uncu	C
od 600 m na jugovzhodu Loškega polja na 520	m	pri Uncu in 480 m pri Grčarevcu.Približno v	C
jugovzhodu Loškega polja na 520 m pri Uncu in 480	m	pri Grčarevcu.Približno v tej višini obvisi	C
obvisi severovzhodni rob Logaškega polja 280	m	nad dnom Ljubljanskega barja. 23 km oddaljeni	C
se začenja Dolenjsko podolje, visok le še 40	m.	Čezenj naj bi do začetka ugrezanja barja in	C
proti Krški kotlini (Gams, 1987). Na 20-30	m	visoko teraso med Retovjem in staro cesto nad	C
osamelca med naseljema Bevke in Gradišče (321	m)	v višini Mirk in je ekvivalent te terase. Ker	C
planote, ki sega z naseljem Osredek (n. v. ~ 750	m)	tri kilometre daleč v gozdnato globel. Med dolinama	C
klime (srednja letna temperatura Rakitne, 787	m,	je 6,8~, julijska 16,2~, januarska -2,6~) poglavitna	C
Krim videti planotast. Toda sam vrh (1.107	m)	iz jurskega apnenca le navidezno štrli iz apneniške	C
zložnejše površje je nižje, v višinah pod 800	m,	vendar tu razen vrtač in že omenjenega kraškega	C
je v dnu suhe doline v precej nizki legi (550	m)	brezno in udornica Ledenica.Slab sloves iz zadnje	C
od dna Ljubljanskega barja do n. v. okoli 700	m.	Nad Igom je v apnencu Potokarjevo brezno.	C
gravimetričnih meritvah debeli domnevno do 280	m	in več, traja ugrezanje od starega pleistocena	C
Kureščka in vikendarskega Gradišča, ki se od 700	m	n. v. pod vrhom Sv. Ahaca zniža na razdalji	C
vrhom Sv. Ahaca zniža na razdalji 5 km na 400	m.	Od planote Kureščka loči Gradišče dolina Želimeljščic	C
Pijavo Gorico in Turjakom je tipična, do 160	m	visoka tektonsko nastala reber. Med krajema	C
reber. Med krajema Kamnik in Srednji hrib (836	m)	je suho dolino v triasnem dolomitu tektonika	C
Preserja proti Rakitni. Pri Gorenji Brezovici (480	m)	se v zložno dno poglablja plitva uvala, pri	C
poglablja plitva uvala, pri Dolenji Brezovici (350	m)	pa je kljub odsotnosti kotanje na pol kilometra	C
rjava glinasta zemlja. Dno največje, okoli 400	m	široke in 600 m dolge kotanje z imenom Ponikve	C
zemlja. Dno največje, okoli 400 m široke in 600	m	dolge kotanje z imenom Ponikve, ki je na najnižji	C
ki je na najnižji stopnji, je malo pod 294	m,	tj. v višini bližnjega barja.Zato jo več tednov	C
Osrednji potok, ki združuje izvire, teče po 750	m	dolgi in pol kilometra široki močvirni ravnini	C
jezero stalno, njegova gladina na okoli 290	m	n. v. pa niha le malo.Blatno dno se počasi spušča	C
malo. Blatno dno se počasi spušča do 10-14	m	globine, kjer se v skali hitro prevesi v dve	C
mestu, kjer se združita, je jezero globoko 47	m	(Gams, 1963c), po potapljaških raziskavah pa	C
Gams, 1963c), po potapljaških raziskavah pa 51	m	(Vrhovec, Mihailovski, 1996).Njegova voda doseže	C
1996). Njegova voda doseže v podzemlju 300	m	oddaljeni rob barja, kjer je do nedavna izvirala	C
skalni prag, na najnižjem mestu ob cesti visok 2	m,	je očitno, da gre za tektonsko udorino. --	C
se nadaljuje v dvojnem breznu do globine 51	m,	tako da je to najgloblje jezero na Slovenskem	C
pokrajina, ki ji površje niha med 500 in 780	m	n. v., je višja stopnja ribniško-kočevskega	C
ponikneta, Vratnica v boku slepe dolinice v 100	m	dolgo jamo Predvratnico.Vratnica se pojavi v	C
jamo Predvratnico. Vratnica se pojavi v 800	m	oddaljeni udornici Zajčjak in nato še v 350	C
oddaljeni udornici Zajčjak in nato še v 350	m	oddaljeni udornici V pečeh.Ker priteka z nekarbonatn	C
Radenskega polja pri vasi Račna na n. v. okoli 321	m	in drugič, potem ko po enem kilometru površinskega	C
toka spet ponikne, na izviru Krke na n. v. 270	m.	Od Ponikev do Krke je voda Rašice ob sledenju	C
Rašica. Naplavna ravnica na n. v. 450 do 419	m	je tujek sredi visokega apneniškega krasa, v	C
katerem se na JV hrbet Male gore dvigne do 976	m	(na njem je izletniška Grmada, 887 m), na SV	C
do 976 m (na njem je izletniška Grmada, 887	m)	, na SV pa Korinjska planota z vrhovi do 700	C
na SV pa Korinjska planota z vrhovi do 700	m	in več.Sredi gorskega krasa s prevlado naselij	C
naraščanju vode priteče potok na polje najprej iz 155	m	dolge Potiskavške in 113 m dolge Kompoljske	C
polje najprej iz 155 m dolge Potiskavške in 113	m	dolge Kompoljske jame ter jame Tatrce, pozneje	C
strani gore in zatrepnih na iztočni, le 150	m	nad Strugami je v smeri Žvirč ostanek neznačilne	C
povprečni strmec sedanjih vodnih pretokov (okoli 31	m	na kilometer), mogoče razporediti v več nadstropij	C
proti JV. Valvazorjev načrt Podpeške jame (300	m)	je drugi najstarejši objavljeni načrt kake jame	C
km (Lajovic, 1985) in do leta 2001 že 4.390	m	(Kranjc, 2001), tako da jamo štejemo za najdaljšo	C
polja blizu piezometrične gladine. Okoli 25	m	nad dolino se pod Malo goro nad vasjo Podtabor	C
se pod Malo goro nad vasjo Podtabor odpira 49	m	dolga jama Podtabor (49, -4).V njej je ostanek	C
razprostira proti vzhodnejšim Stari dolini (470	m)	, Kočevju (462 m) in zgornji Krki.To smer imajo	C
vzhodnejšim Stari dolini (470 m), Kočevju (462	m)	in zgornji Krki.To smer imajo tudi sedanji vodni	C
-liasni dolomit, 4 - voda, 5 - izohipsa 500	m.	------------------------------	C
med izviri Ribnice in izvirom Rakitnice do 725	m	visoka Bukovica.Ker se po prekinitvi pri Rakitniku	C
delu Ribniškega polja med nizom gričevja po 300	m	široki ravnici na stiku dolomitnega in apneniškega	C
Tentero in zaselkom Zapuže visoke le še 5-10	m.	Tam blizu se tudi začenja apneniški vrtačasti	C
Streljaj od zavoja potoka se pod vrhom 525	m	visokega apneniškega Griča (blizu bencinske	C
apneniškega Griča (blizu bencinske črpalke) odpira 595	m	dolga in 38 m globoka Griška jama (600, -44	C
bencinske črpalke) odpira 595 m dolga in 38	m	globoka Griška jama (600, -44).Dostopna je skozi	C
pretaka po suhi dolini med gričema Jasnica (577	m)	in Svinjskim gričem (505 m).Ribniško polje je	C
gričema Jasnica (577 m) in Svinjskim gričem (505	m)	.Ribniško polje je na Slovenskem edini primer	C
na dolgo os podolja. Na primer izohipsa 500	m	n. v. poteka od zaselka Zapuže pri Ribnici na	C
kočevski ravnik je na zahodnem robu med 505 in 480	m	n. v. in je dolg čez 20 km.Le malo bolj se znižuje	C
pri naselju Črni potok na n. v. malo pod 470	m.	Skupni strmec tega dela dna podolja je torej	C
strmec tega dela dna podolja je torej manj kot 1	m	na en kilometer. Uravnavanje površja sta omogočala	C
Belo steno je v suhi dolini iz NOB znano 105	m	dolgo in 48 m globoko brezno v Jelenovem žlebu	C
v suhi dolini iz NOB znano 105 m dolgo in 48	m	globoko brezno v Jelenovem žlebu.Blizu hriba	C
Jelenovem žlebu. Blizu hriba Ogenca (?) (1.030	m)	je istoimenska jama, v kateri je dalj časa delovala	C
večidel apnenci, K3,2 - kredni lapornati apnenci,	M,	PL - (svetlo rumeno) miocen in pliocen, T 2	C
premerom 1-2 cm, redkeje 20 cm, redki celo 1	m.	Tej seriji pa više pod premogovnimi skladi sledijo	C
Klinji vasi (skupna dolžina treh jam je okoli 453	m)	in Željnske jame, v katere se stekajo potočki	C
koncu kratke zatrepne doline je pod okoli 10	m	visoko rebrijo.Rovi so razmeroma veliki, a jih	C
naplavina je prekrila tudi del ravnega dna 150	m	dolge globoke vrtače kilometer JV od Željn,	C
Sedem udornic je v njih nastalo potem, ko je 3-7	m	visokim gravitacijskim rovom korozijsko zniževanje	C
površju, ki se med Željnami in Cvišlarji z 5-9	m	visoko rebrijo dviguje nad ravnico, omogočajo	C
jame v dveh nadstropjih v skupni dolžini 670	m	(Novak, 1956/57, 1974b, Kranjc, 1969, 1970,	C
Kočevsko polje ima dokaj ravno dno na n. v. 470-460	m	zaradi sredobežnega odtoka s pliokvartarnih	C
jamskih rovov 21 m/km2. Najgloblje brezno je 148	m	globoka Prepadna jama (Kranjc, 1976a). Najbolj	C
Kranjc, 1976a). Najbolj znana ledenica je 105	m	globoka Ledena jama na Stojni oz. v Fridrichsteinskem	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani