m (901-1.000)

40 m globoko Belo brezno z vhodom pri 1.230	m	in 80 m globoka Ledenica v Kozji steni z vhodom	C
globoko Belo brezno z vhodom pri 1.230 m in 80	m	globoka Ledenica v Kozji steni z vhodom na n	C
Ledenica v Kozji steni z vhodom na n. v. 1.185	m	(Mihevc, 1997b). V goratem, zlasti dolomitnem	C
apnencih 2,6 km SZ od Črnega vrha na n. v. 766	m	odpira 400 m globoko Habečkov brezen (914,	C
SZ od Črnega vrha na n. v. 766 m odpira 400	m	globoko Habečkov brezen (914, -400).Tudi to	C
Divjem jezeru, ki ima vodno gladino na n. v. 330	m.	Ob novejšem potapljanju v dno brezna so obtičali	C
potapljanju v dno brezna so obtičali pri okoli 400	m	globine, kar je 30 m pod gladino Divjega jezera	C
obtičali pri okoli 400 m globine, kar je 30	m	pod gladino Divjega jezera.Ker je malo verjeten	C
vzhodu najmanj do dosežene globine okoli 130	m.	Jezero jo torej vokliškega tipa.	C
jame. Čeprav se Nanos dviga samo do 1.313	m,	je še danes v nekaterih njegovih breznih leto	C
ledeniku (57, -22), Velikem Trškem ledeniku (-150	m)	, Jami nad Prapetno ravnijo (-65 m).Brezna se	C
ledeniku (-150 m), Jami nad Prapetno ravnijo (-65	m)	.Brezna se večinoma odpirajo na dnu vrtač, tako	C
navadno odpira na robu dna višjega. Na n. v. 1.060	m	se na pobočju dola odpira 218 m globoka Strmadna	C
n. v. 1.060 m se na pobočju dola odpira 218	m	globoka Strmadna, ki je blizu Slapenskega ledenika	C
ali ledu so znani tudi Mali Trški ledenik (-50	m)	, Spodnje brezno v Jamcah in kotlič Loški ledenik	C
brezno v Jamcah in kotlič Loški ledenik (-24	m)	. Na omenjenih planotah je bilo leta 1996 registrira	C
brezen. Povprečna višina vhoda je okoli 800	m.	Globinski razvoj votlin je očiten.	C
votlin je globljih od sto metrov, globlje od 300	m	pa so le tri (Mihevc, 1997b).Ni malo jam, v	C
med njimi Volčja jama z vhodom na višini 1.055	m	(Slabe, 1990), Ledenica v Dolu, 995 m).V višjih	C
1.055 m (Slabe, 1990), Ledenica v Dolu, 995	m)	.V višjih in hladnih jamah je sigotvornost slaba	C
Doslej opisane visoke planote prejemajo letno 2-3	m	padavin, največ novembra in nasploh jeseni,	C
največ novembra in nasploh jeseni, manj kot 2	m	jih pade predvsem na Nanosu. Letno izhlapi	C
Solkanom iz 18 razpok na razdalji približno 400	m	med Sabotinom in Skalnico.Zajetje ob suši je	C
zaledju Mrzleka vodna gladina dvigne do 100	m	in več, začne Lijak više na pobočju bruhati	C
Pri vrtanju v zaledju Lijaka so v globini 89	m	naleteli na vodo, katere gladina se pri črpanju	C
črpanju ni znižala. Voda se začne izlivati pri 102	m	n. v., kar je 5 m nad zajezitvijo vode za HE	C
se začne izlivati pri 102 m n. v., kar je 5	m	nad zajezitvijo vode za HE Solkan in 12 m nad	C
5 m nad zajezitvijo vode za HE Solkan in 12	m	nad višino Mrzleka pred njegovo potopitvijo	C
Velikim vrhom štiri brezna z globino med 30 in 319	m.	Površje na n. v. med 1.300 in 1.400 m je bolj	C
319 m. Površje na n. v. med 1.300 in 1.400	m	je bolj planotasto na južni strani hrbta Snežnika	C
planotasto na južni strani hrbta Snežnika (1.796	m)	.Tudi na to planoto se je v zadnji ledeni dobi	C
kotanj. Dobra polovica jih je širših od 100	m,	tri od teh so širše od 400 m in dobra polovica	C
širših od 100 m, tri od teh so širše od 400	m	in dobra polovica globljih od 20 m, tri med	C
širše od 400 m in dobra polovica globljih od 20	m,	tri med 50 in 180 m.Polovica vseh ima prostornino	C
polovica globljih od 20 m, tri med 50 in 180	m.	Polovica vseh ima prostornino med 50.000 in 72	C
tudi obilica padavin. Postaja Gomance (937	m)	jih ima na leto 2.738 mm, od tega pozimi 752	C
1961-1980). Postaja v višji uvali Mašun (1.027	m)	na severni strani hrbta jih prejme manj (2.041	C
slovelo Brezno ob Lenčajski cesti (vhod 1.230	m,	-160 m), ki je v dolomitu 2 km severno od V	C
Brezno ob Lenčajski cesti (vhod 1.230 m, -160	m)	, ki je v dolomitu 2 km severno od V. Snežnika	C
za ledeniška brezna. Pod polico v globini 40	m	je v njem močan curek vode.Ker je vhodna odprtina	C
vode. Ker je vhodna odprtina široka (15 X 12	m)	, sega dnevna svetloba do globine 158 m.Zasigane	C
12 m), sega dnevna svetloba do globine 158	m.	Zasigane so le spodnje stene (Novak, 1966).	C
Novak, 1966). Brezno Grda jama je globoko 192	m.	Menda edini trajni led je v Ledeni jami na Veliki	C
led je v Ledeni jami na Veliki gori na dnu 30	m	globoke ledenice.Najgloblje je pred nedavnim	C
ledenice. Najgloblje je pred nedavnim raziskano 506	m	globoko brezno Bogomila Brinška.V jamskem katastru	C
apnence, razširi. Najviše, z dnom med 660 in 790	m	n. v., leži najmanjše, 2 km dolgo Babno polje	C
ponikalnica Trbuhovica, ki v Prezidu izteka iz 100	m	dolge jame.Njen strop je iz jurskih apnencev	C
cesto čez Jermendol do prevala na n. v. 753	m,	kjer obvisi nad jugozahodnim pobočjem Loškega	C
Jermendolu dno na klancu dvigne manj kot 10	m	nad dno Babnega polja, je to znano zaradi pogostega	C
Iz jurskih apnencev masiva Racne gore (1.140	m)	priteka pri kraju Vrhnika Veliki Obrh s povprečnim	C
K sreči je na vzhodni polovici polja do 10	m	visoka vrtačasta terasa pretežno v apnencu.	C
------------ Severno pod Križno goro (857	m)	se skozi Križno jamo (8.273, -32) pretaka odtok	C
V 10.000 letih bi ob tej hitrosti zrasle 2,5	m	visoko.Po tem podatku je sklepati, da so pragovi	C
pospešuje tudi visoka vsebnost sulfatov. 210	m	zahodneje od vhoda v Križno jamo so na pobočju	C
na dnu Kittlovih brezen v Križni jami. 1.414	m	dolga in 65 m globoka vodna jama je ponekod	C
Kittlovih brezen v Križni jami. 1.414 m dolga in 65	m	globoka vodna jama je ponekod velika in zakapana	C
naporen. Od končnega sifona (na n. v. 557,6	m;	geodeti so jamo v 747 urah izmerili z najmodernejšimi	C
izmerili z najmodernejšimi napravami) do 650	m	oddaljenega izvira Steberščice na robu Cerkniškega	C
robu Cerkniškega polja je višinska razlika 13,6	m,	vendar so tudi iz tega sifona, iz katerega priteka	C
zelo niha, med 0 in 27,3 km2. Pri gladini 546	m	n. v. ga domala ni, pri gladini 550 m, ki jo	C
gladini 546 m n. v. ga domala ni, pri gladini 550	m,	ki jo dosega večino let, obsega 20,3 km2, pri	C
obsega 20,3 km2, pri izjemni višini 553,17	m	pa prekrije čez 30 km2 površine.Takrat poplavi	C
Povprečna letna višina jezerske gladine je 550	m	(20 km2) in povprečno trajanje jezera slabe	C
podaljševale v jezero. V njem so se odložile do 12	m	debele ilovice in gline (Pleničar, 1953).V najbolj	C
Vicentini. Slednji je predvidel v Zadnjem kraju 4-8	m	visoko vodno akumulacijo in regulacijo strug	C
in Malo Karlovico so znižali za 2,5 oz. 1,2	m,	razširili so nekaj sifonov, tudi pred Svinjsko	C
Veliko in Malo Karlovico s prelivom pri 551	m	n. v., naredili blizu ponora Rakovski mostek	C
v., naredili blizu ponora Rakovski mostek 30	m	dolg predor do bližje notranjosti Velike Karlovice	C
zadnjih meritvah dolga čez 8 km. Za končnim, 20	m	dolgim sifonom Velike Karlovice so potapljači	C
Velike Karlovice so potapljači namreč našli 600	m	novih rovov.Karlovica, v kateri je globlje več	C
dodatno poglablja deset metrov nižje dno 800	m	dolge doline potoka Rak.Doline se je prijelo	C
Pod Velikim naravnim mostom teče Rak skozi 12	m	široko in 15 m visoko luknjo.Samo na dnu te	C
naravnim mostom teče Rak skozi 12 m široko in 15	m	visoko luknjo.Samo na dnu te doline in ponekod	C
potapljači v vzhodnem, vodnem rokavu onstran 150	m	dolgega in 34 m globokega sifona odkrili 1.580	C
vzhodnem, vodnem rokavu onstran 150 m dolgega in 34	m	globokega sifona odkrili 1.580 m dolg, do 20	C
dolgega in 34 m globokega sifona odkrili 1.580	m	dolg, do 20 m širok in do 40 m visok rov, imenovan	C
globokega sifona odkrili 1.580 m dolg, do 20	m	širok in do 40 m visok rov, imenovan Karlovški	C
odkrili 1.580 m dolg, do 20 m širok in do 40	m	visok rov, imenovan Karlovški rov.Le še malo	C
zlije na površje. Med dvema od njih se pne 40	m	nad Rakom Mali naravni most.Spust z razgledišča	C
preplavi celo najnižji del ceste. Takrat nastane 10	m	globoko jezero, katerega voda sega blizu vrha	C
glavna pritočna jama Planinskega polja. 6.658	m	dolga Planinska jama slovi po visokih in širokih	C
vzhodnega, Rakovega rokava stalno priteka iz 30	m	globoke kotanje, imenovane Skrivnostno jezero	C
dolina pred jamo. Konča se na vhodu v jamo s 140	m	visoko steno nad slapom Unca, ki pada čez umetni	C
polju je najnižji obod pri Grčarevcu visok 30	m.	Polje je namreč poglobljeno v valovit svet, ki	C
kot drugje, saj je glavnina dna med 447 in 444	m	n. v.Dno se bolj razširi na pritočnem jugovzhodnem	C
tudi l. 1923. Ob najvišjem jezeru z gladino 455	m	je bilo prizadetih 20-30 zgradb v Planini in	C
dvodnjavanje. Na dveh požiralnikih (89, -18, 23, -19	m)	so zgradili betonska oboda in ju pokrili s kovinsko	C
poteka predvsem rob polja ob Lanskem vrhu (582	m)	in JV od Laz. Habič in Čar (1987) menita, da	C
govori tudi holocenska starost v povprečju 4	m	debele peščeno-ilovnate naplavine, ki so ji	C
sondiranju so pod naplavino ugotovili do 25	m	globoke skalnate globeli (Jenko, 1959). Kot	C
še tekla proti JV in preden se je za okoli 40	m	ugreznila kotanja Planinskega polja v ravnik	C
ljubitelja kraške narave. Najzahodnejša je 43	m	nad dnom polja ležeča in 209 m dolga Skednena	C
Najzahodnejša je 43 m nad dnom polja ležeča in 209	m	dolga Skednena jama (-30).Vrtača na njenem južnem	C
udornice, katere stena je nad koncem jame visoka 30	m.	Na stiku udornice in jame pogosto zamrzovanje	C
nižjem delu jame tudi poleti in v zavitem 2-3	m	visokem ozkem kaminu ob stropu lahko izmerimo	C
njima ni veznih rovov. Na razdalji okoli 170	m	se gladina visoke vode spusti od 450 na 410	C
se gladina visoke vode spusti od 450 na 410	m.	------------------------------	C
---------------------------- Približno 60	m	nad dnom polja pri Škofjem lomu se na pobočju	C
skupaj z Ledeno jamo pravi naravni hladilnik. 90	m	dolga udornica na severnem jamskem koncu se	C
podornega kupa, ki zavzema velik del dna 30	m	široke in visoke Velike dvorane. Najdaljši jami	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani