nova beseda iz Slovenije
če pa je res, da odpró gledališče že 14. p. | m. | in sicer z ”Rudo“, potem se vidimo takrat gotovo | B |
preklinjal! Pomisli to vrsto nezgod: dné 15. t. | m. | , torej zadosti zgodaj, odpošljem rokopis; v | B |
Letos sem bíl na počitnicah pri gosp. Puklu v | M.- | Enzersdorfu; on mi je ob začetku šolskega leta | B |
četudi Vam bo najbrž sitno. Hvaležen Vam bo[ | m] | jako in prepričan sem, da Vam bom kdaj lahko | B |
tistega dné zbral potrebni denar. - Dné 21. t. | m. | je namreč v Ljubljani premijéra moje farse | B |
Junakinja romana je pretečeni mesec umrla. N. v | m. | p.!) Govékar mi je pisal o ”Slovanu“; morda | B |
mislil z njo poravnati nujne obveznosti za 1. p. | m. | - pa pride taka neumnost vmes!- Sáme te novele | B |
izide v ”Oesterr. R.“ v drugi polovici tega | m. | pod naslovom ”Ein Totenhaus“. Opomnjeno bo, | B |
zanjo. -- Referat o A. A. izročim do 15. t. | m. | Uljuden bo, toda pravičen. | B |
tišina. Veter v tem snežnem trenutku tišina. ( | M. | Kravos) Završnica je prijazna dolinica nad | B |
širokih potezah je šlo za dva spusta po 400 | m | in za enega za 200 m višinske razlike in seveda | B |
šlo za dva spusta po 400 m in za enega za 200 | m | višinske razlike in seveda za tri posledične | B |
prenevedanje. Če se že kdo odloči za gradnjo nad 1000 | m | višine, naj lepo pove, da bo to gostilna s prenočišči | B |
slabega vremena (tiste dni je snežilo do 800 | m | n. m.).Vreme se je naslednji dan izboljšalo | B |
slabega vremena (tiste dni je snežilo do 800 m n. | m.) | .Vreme se je naslednji dan izboljšalo in Zeleni | B |
smereh glede na to, da smo bili približno 700 | m | visoko.Nazaj grede smo morali vsak zase približno | B |
samo ozek pas sveta, kjer se še da živeti. ( | M. | Kravos) V Fužinske planine sem začel zahajati | B |
njim trem, ki so sodček izmenično nosili 1700 | m | visoko. Spali smo kot se običajno dogaja v takšnih | B |
ladjo iz 17. stoletja, ki se je potopila po 500 | m | vožnje zaradi napake v gradnji in so jo povlekli | B |
ste lahko videli na sliki, sicer pa gre za 10 | m | dolgo zadevo z osmimi tekmovalnimi sedeži za | B |
hribih drugačno kot na morju. Kar je nad 500 | m | nadmorske višine samoumevno, je ob obali dojeto | B |
tisočletnih amplitudah dihajo gore in reke. ( | M. | Kravos) Bilo je sredi septembra, ko je prvi | B |
meja poteka po gorah, ki so visoke tudi do 5000 | m, | je vmes več kot dvesto gorskih prelazov, čez | B |
sveta skozi dolino Hunza in naprej čez 5600 | m | visoki prelaz Khunjerab, najvišja cesta na svetu | B |
spoštljivo spominjam zlasti nekaterih, tako dr. | M. | Potočnika, ki je dijakom pomagal, kjer in kadar | B |
vzgoje. V naš krog smo kmalu pritegnili tudi | M. | Adlešiča, ki je predaval o osnovah akustike | B |
jugoslovanskem prostoru, na primer F. S. Vilharja, | M. | Bravničarja, A. Lajovica, J. Gotovca in St. | B |
italijanski operisti v Ljubljani. V sodelovanju z | M. | Smolikom sem jih v ljubljanski Semeniški in | B |
Bengtsson, L. Lockwood, H. P. Reinecke, H. M. Brown, | M. | Perz, Sir J. Westrup, J. Keldyš (Keldysh), P | B |
katerih so bile izvedene skladbe J. K. Dolarja, | M. | Ristia, P. Ramovša, M. Kelemena, A. Srebotnjaka | B |
skladbe J. K. Dolarja, M. Ristia, P. Ramovša, | M. | Kelemena, A. Srebotnjaka, L. M. Škerjanca, S | B |
katerega izvajalci so predstavili dela Z. Ciglia, | M. | Lipovška, I. Štuhca, J. Ježa, D. Božiča, D. | B |
ki je interpretiral kompozicije P. Bergama, | M. | Stibilja, U. Kreka, L. Lebiča, I. Malca.Dirigenti | B |
Thomson, Hechmat, G. Donizetti, Léon Kniper, | M. | Musorgski, Z. Kodaly.Program je bil torej ‘zahodni | B |
Indian and Western Music), Thakur Jaidev Singh, | M. | Subramania Iyer, Shankar (Traditional Music | B |
Höfler), o elementih ekspresionizma v glasbi ( | M. | Bergamo), o slovenskem glasbenem ekspresionizmu | B |
stoletja in razvoju slovenskega samospeva ( | M. | Špendal), o ustvarjanju A. Ivančiča (D. Pokorn | B |
Šturma (K. Bedina), o ustvarjalnih rezultatih | M. | Kogoja (B. Loparnik), o koralnih fragmentih | B |
bil v njegovo dlan zarisan res lep in prostran | M. | Na znanem starostnem portretu poeta pa je Gojmir | B |
starejše stvari (154b1-3). Potemtakem velja: če | m | < n, potem m+a < n+a. Prim. 153a-b. | B |
154b1-3). Potemtakem velja: če m < n, potem | m+ | a < n+a. Prim. 153a-b. | B |
Sodobniki, mali in veliki (Ljubljana 1933) - Jurij | M. | Trunk, Spomini (Celje 1950) - Lojze Ude, Vojaški | C |
tudi S. n.: Imeniten čin se je dogodil 16. t. | m. | v Ljubljani.Ljubljanski nemčurji so namreč priznali | C |
se je ta beseda pojavljala v raznih zvezah ( | M. | Gušić, B. Gušić, 1960).Prvi znani slovenski | C |
Bukovščici (gl. tudi Rutar, 1892, str. 20). Po viru | M. | Gušić, B. Gušić (1960) so enakega izvora naselbinska | C |
Frelih, 1998, str. 97) Arheolog | M. | Frelih navaja v prid antičnega poznavanja Krasa | C |
relativni višini in širini na kovke (100-150 | m) | , kuclje (50-80 m, 400-600 m premera) in lonice | C |
in širini na kovke (100-150 m), kuclje (50-80 | m, | 400-600 m premera) in lonice (10-40 m, 100-150 | C |
kovke (100-150 m), kuclje (50-80 m, 400-600 | m | premera) in lonice (10-40 m, 100-150 m premera | C |
50-80 m, 400-600 m premera) in lonice (10-40 | m, | 100-150 m premera).To so po njegovem kvartarnemu | C |
400-600 m premera) in lonice (10-40 m, 100-150 | m | premera).To so po njegovem kvartarnemu podnebju | C |
ohranila le redko kje (slika z vrha Gradišča, 519 | m, | nad Šentvidom pri Stični). 2.1.5. | C |
oddaljene v zračni črti 5 km in več kot 100 | m | niže.Gosto posejane vasi okoli izvira Temenice | C |
njenem iskanju so v letih 1840-1841 raziskali 329 | m | globoko Labodnico pri Trebčah in tam naleteli | C |
običajno le 1-2 %. Če bi na primer raztopili 800 | m | debele repentaborske apnence, bi ostalo kak | C |
1982, ko je ta ponikala v prej zapolnjeno 27 | m | globoko brezno, ki se je odprlo pri Gornjih | C |
jamah (Planinska, Križna jama). Majhna, a 74 | m | globoka, je vodna kotanja, iz katere priteka | C |
jezerski kotanji se pod ilovico v globini 10-12 | m | začenja skalno brezno, ki pri globini okoli | C |
začenja skalno brezno, ki pri globini okoli 46 | m | (Gams, 1963) preide v vodoravno špranjo.Tam | C |
za vračanje, je potapljač dosegel globino 51 | m | (Vrhovec - Mihajlovski, 1996), kar je več od | C |
lep primer vodokaznega brezna približno 500 | m | globoko Crveno jezero pri Imotskem v Hercegovini | C |
v dnu vrtače. Po prenikanju skozi dobrih 100 | m | debel apnenec se je v jami pojavila v glavnem | C |
zgornji etaži Postojnske jame pod okoli 80-100 | m | debelim stropom iz apnenca.Naj navedem dve skrajnost | C |
spremljalo v jami slišno grmenje, pod skoraj 100 | m | debelim stropom v Zgornjem Tartaru skokovito | C |
Notranjske Reke v breznu Labodnica niha za 108 | m, | v breznu Dolenjca pri Brestovici, ki je bliže | C |
pri Brestovici, ki je bliže izvirom, čez 16 | m, | na izvirih Timave pa le še 2 m.Še tuji primeri | C |
izvirom, čez 16 m, na izvirih Timave pa le še 2 | m. | Še tuji primeri: v kraškem masivu Jalte je nihanje | C |
jame Hölloch v dolini Muota pa je celo do 125 | m | (Bögli, 1965, 1966). V raziskovalne namene so | C |
deževju je začela voda vdirati iz špranj do 120 | m | visoko v pobočju nad Obodom, vodni pritisk na | C |
pri Rochefortu ugotovili vodno cirkulacijo 800 | m | pod morsko gladino, v nekem rudniku v Arizoni | C |
morsko gladino, v nekem rudniku v Arizoni 730 | m, | v Mendipu v Angliji do globine 3.000 m, na Floridi | C |
730 m, v Mendipu v Angliji do globine 3.000 | m, | na Floridi pa 2.000 m nižje od morske gladine | C |
Angliji do globine 3.000 m, na Floridi pa 2.000 | m | nižje od morske gladine.V rudniku v severozahodnem | C |
votlinami odkrili dvorano z obsegom 67 X 43 X 30 | m. | Ko so iz votlin izčrpali vodo, je začela usihati | C |
so ugotovili votline v globinah 790 do 1.140 | m | ter v globinah 1.240-1.707 m.Tamkajšnji kras | C |
globinah 790 do 1.140 m ter v globinah 1.240-1.707 | m. | Tamkajšnji kras naj bi bil globinski in pokopan | C |
Na Cerkniškem polju je vrtina S 8 predrla 3-4 | m | visoko kaverno, zapolnjeno z glino, vrtini S | C |
vrtini V 8 na večje votline v globinah 44-46 | m, | 53-57 in 61-71 m itd. (Jenko, 1959).V teh primerih | C |
večje votline v globinah 44-46 m, 53-57 in 61-71 | m | itd. (Jenko, 1959).V teh primerih je v slabo | C |
apnenčastega dna vdrla voda s 138 l/s v globini 253 | m, | kar je globoko pod morsko gladino.Voda je zalila | C |
nedavna črpali vodo iz najnižjih horizontov 217 | m | pod nivojem Meže (Zorc, 1955).Skupni pretok | C |
pod reko pretakanja vedno manj (Herak, v delu | M. | Herak, V. Stringfield, 1972, str. 65).Takšno | C |
Obod ne bi dvignil gladine iztekanja za 120 | m | (Petrović, 1968, Petrović, Prelević, 1965). | C |
drugi svetovni vojni so za izvirom Dobličice 16 | m | visoko v pobočju zastavili navpični jašek, da | C |
njej pa v dnu jaška sprva ni bilo vode vse do 4 | m | nižje vodne gladine v Jezeru. Voda, ki je pritekala | C |
razpok, se je nato ustalila na dnu jaška 1,2 | m | pod gladino v Jezeru.Ko so dno minirali in se | C |
Brestoviškem dolu na nadmorski višini malo pod 60 | m. | Tam črpalka sega še malo pod morsko gladino. | C |
votlino z vodo v freatični coni pri globini 333 | m | in votlikavosti (kavernosti) 0,3 %, pri votlikavosti | C |
0,4 % je takšna verjetnost dosežena pri 250 | m | in pri 0,6 % pri 160 m globine. Ta formula verjetno | C |
verjetnost dosežena pri 250 m in pri 0,6 % pri 160 | m | globine. Ta formula verjetno drži v primeru | C |
ali manj. Polovica vrtin je plitvejša od 20 | m | (Moor et al., 1969).Na plitvem kraškem ravniku | C |
s premerom 9 cm je vodi potrebna hitrost 4,4 | m | na sekundo (prodnik s premerom 4 cm zahteva | C |
Gams, Habič, 1961) je bilo globoko približno 40 | m. | Kadar iz njega izvira voda (domnevno Hotenka | C |
pod Brojnicami zgradili jarek in v njem 100 | m | dolg in 7 m visok jez, pred katerim se je nabirala | C |
Brojnicami zgradili jarek in v njem 100 m dolg in 7 | m | visok jez, pred katerim se je nabirala sladka | C |
je na koncu dolin in drag. Najgloblja je 30 | m | pod morjem.Klornost niha med 11,8 mg in 21.600 | C |
Alfieri, 1961). Približno 80 % vrulj je do 10 | m | globine in le redko katera je globlje, do 50 | C |
globine in le redko katera je globlje, do 50 | m | (Bonacci, 1987, str. 63, Gjurašin, 1942). Najgloblja | C |
Najgloblja brojnica ob Ligurski obali je 39 | m | pod morsko gladino (Alfirević, 1969, 1963), | C |
gladino (Alfirević, 1969, 1963), v Franciji 200 | m | (Maksimovič, 1963, str. 373), v Grčiji 100 m | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |