nova beseda iz Slovenije

m (301-400)


če pa je res, da odpró gledališče že 14. p.      m.      in sicer z ”Rudo“, potem se vidimo takrat gotovo  B
preklinjal! Pomisli to vrsto nezgod: dné 15. t.      m.     , torej zadosti zgodaj, odpošljem rokopis; v  B
Letos sem bíl na počitnicah pri gosp. Puklu v      M.-     Enzersdorfu; on mi je ob začetku šolskega leta  B
četudi Vam bo najbrž sitno. Hvaležen Vam bo[     m]      jako in prepričan sem, da Vam bom kdaj lahko  B
tistega dné zbral potrebni denar. - Dné 21. t.      m.      je namreč v Ljubljani premijéra moje farse   B
Junakinja romana je pretečeni mesec umrla. N. v      m.      p.!) Govékar mi je pisal o ”Slovanu“; morda  B
mislil z njo poravnati nujne obveznosti za 1. p.      m.      - pa pride taka neumnost vmes!- Sáme te novele  B
izide v ”Oesterr. R.“ v drugi polovici tega      m.      pod naslovom ”Ein Totenhaus“. Opomnjeno bo,  B
zanjo. -- Referat o A. A. izročim do 15. t.      m.     Uljuden bo, toda pravičen.  B
tišina. Veter v tem snežnem trenutku tišina. (     M.      Kravos) Završnica je prijazna dolinica nad  B
širokih potezah je šlo za dva spusta po 400      m      in za enega za 200 m višinske razlike in seveda  B
šlo za dva spusta po 400 m in za enega za 200      m      višinske razlike in seveda za tri posledične  B
prenevedanje. Če se že kdo odloči za gradnjo nad 1000      m      višine, naj lepo pove, da bo to gostilna s prenočišči  B
slabega vremena (tiste dni je snežilo do 800      m      n. m.).Vreme se je naslednji dan izboljšalo  B
slabega vremena (tiste dni je snežilo do 800 m n.      m.)     .Vreme se je naslednji dan izboljšalo in Zeleni  B
smereh glede na to, da smo bili približno 700      m      visoko.Nazaj grede smo morali vsak zase približno  B
samo ozek pas sveta, kjer se še da živeti. (     M.      Kravos) V Fužinske planine sem začel zahajati  B
njim trem, ki so sodček izmenično nosili 1700      m      visoko. Spali smo kot se običajno dogaja v takšnih  B
ladjo iz 17. stoletja, ki se je potopila po 500      m      vožnje zaradi napake v gradnji in so jo povlekli  B
ste lahko videli na sliki, sicer pa gre za 10      m      dolgo zadevo z osmimi tekmovalnimi sedeži za  B
hribih drugačno kot na morju. Kar je nad 500      m      nadmorske višine samoumevno, je ob obali dojeto  B
tisočletnih amplitudah dihajo gore in reke. (     M.      Kravos) Bilo je sredi septembra, ko je prvi  B
meja poteka po gorah, ki so visoke tudi do 5000      m,      je vmes več kot dvesto gorskih prelazov, čez  B
sveta skozi dolino Hunza in naprej čez 5600      m      visoki prelaz Khunjerab, najvišja cesta na svetu  B
spoštljivo spominjam zlasti nekaterih, tako dr.      M.      Potočnika, ki je dijakom pomagal, kjer in kadar  B
vzgoje. V naš krog smo kmalu pritegnili tudi      M.      Adlešiča, ki je predaval o osnovah akustike  B
jugoslovanskem prostoru, na primer F. S. Vilharja,      M.      Bravničarja, A. Lajovica, J. Gotovca in St.  B
italijanski operisti v Ljubljani. V sodelovanju z      M.      Smolikom sem jih v ljubljanski Semeniški in  B
Bengtsson, L. Lockwood, H. P. Reinecke, H. M. Brown,      M.      Perz, Sir J. Westrup, J. Keldyš (Keldysh), P  B
katerih so bile izvedene skladbe J. K. Dolarja,      M.      Ristia, P. Ramovša, M. Kelemena, A. Srebotnjaka  B
skladbe J. K. Dolarja, M. Ristia, P. Ramovša,      M.      Kelemena, A. Srebotnjaka, L. M. Škerjanca, S  B
katerega izvajalci so predstavili dela Z. Ciglia,      M.      Lipovška, I. Štuhca, J. Ježa, D. Božiča, D.  B
ki je interpretiral kompozicije P. Bergama,      M.      Stibilja, U. Kreka, L. Lebiča, I. Malca.Dirigenti  B
Thomson, Hechmat, G. Donizetti, Léon Kniper,      M.      Musorgski, Z. Kodaly.Program je bil torej ‘zahodni  B
Indian and Western Music), Thakur Jaidev Singh,      M.      Subramania Iyer, Shankar (Traditional Music  B
Höfler), o elementih ekspresionizma v glasbi (     M.      Bergamo), o slovenskem glasbenem ekspresionizmu  B
stoletja in razvoju slovenskega samospeva (     M.      Špendal), o ustvarjanju A. Ivančiča (D. Pokorn  B
Šturma (K. Bedina), o ustvarjalnih rezultatih      M.      Kogoja (B. Loparnik), o koralnih fragmentih  B
bil v njegovo dlan zarisan res lep in prostran      M.     Na znanem starostnem portretu poeta pa je Gojmir  B
starejše stvari (154b1-3). Potemtakem velja: če      m      < n, potem m+a < n+a. Prim. 153a-b.  B
154b1-3). Potemtakem velja: če m < n, potem      m+     a < n+a. Prim. 153a-b.  B
Sodobniki, mali in veliki (Ljubljana 1933) - Jurij      M.      Trunk, Spomini (Celje 1950) - Lojze Ude, Vojaški  C
tudi S. n.: Imeniten čin se je dogodil 16. t.      m.      v Ljubljani.Ljubljanski nemčurji so namreč priznali  C
se je ta beseda pojavljala v raznih zvezah (     M.      Gušić, B. Gušić, 1960).Prvi znani slovenski  C
Bukovščici (gl. tudi Rutar, 1892, str. 20). Po viru      M.      Gušić, B. Gušić (1960) so enakega izvora naselbinska  C
Frelih, 1998, str. 97) Arheolog      M.      Frelih navaja v prid antičnega poznavanja Krasa  C
relativni višini in širini na kovke (100-150      m)     , kuclje (50-80 m, 400-600 m premera) in lonice  C
in širini na kovke (100-150 m), kuclje (50-80      m,      400-600 m premera) in lonice (10-40 m, 100-150  C
kovke (100-150 m), kuclje (50-80 m, 400-600      m      premera) in lonice (10-40 m, 100-150 m premera  C
50-80 m, 400-600 m premera) in lonice (10-40      m,      100-150 m premera).To so po njegovem kvartarnemu  C
400-600 m premera) in lonice (10-40 m, 100-150      m      premera).To so po njegovem kvartarnemu podnebju  C
ohranila le redko kje (slika z vrha Gradišča, 519      m,      nad Šentvidom pri Stični). 2.1.5.   C
oddaljene v zračni črti 5 km in več kot 100      m      niže.Gosto posejane vasi okoli izvira Temenice  C
njenem iskanju so v letih 1840-1841 raziskali 329      m      globoko Labodnico pri Trebčah in tam naleteli  C
običajno le 1-2 %. Če bi na primer raztopili 800      m      debele repentaborske apnence, bi ostalo kak  C
1982, ko je ta ponikala v prej zapolnjeno 27      m      globoko brezno, ki se je odprlo pri Gornjih  C
jamah (Planinska, Križna jama). Majhna, a 74      m      globoka, je vodna kotanja, iz katere priteka  C
jezerski kotanji se pod ilovico v globini 10-12      m      začenja skalno brezno, ki pri globini okoli  C
začenja skalno brezno, ki pri globini okoli 46      m      (Gams, 1963) preide v vodoravno špranjo.Tam  C
za vračanje, je potapljač dosegel globino 51      m      (Vrhovec - Mihajlovski, 1996), kar je več od  C
lep primer vodokaznega brezna približno 500      m      globoko Crveno jezero pri Imotskem v Hercegovini  C
v dnu vrtače. Po prenikanju skozi dobrih 100      m      debel apnenec se je v jami pojavila v glavnem  C
zgornji etaži Postojnske jame pod okoli 80-100      m      debelim stropom iz apnenca.Naj navedem dve skrajnost  C
spremljalo v jami slišno grmenje, pod skoraj 100      m      debelim stropom v Zgornjem Tartaru skokovito  C
Notranjske Reke v breznu Labodnica niha za 108      m,      v breznu Dolenjca pri Brestovici, ki je bliže  C
pri Brestovici, ki je bliže izvirom, čez 16      m,      na izvirih Timave pa le še 2 m.Še tuji primeri  C
izvirom, čez 16 m, na izvirih Timave pa le še 2      m.     Še tuji primeri: v kraškem masivu Jalte je nihanje  C
jame Hölloch v dolini Muota pa je celo do 125      m      (Bögli, 1965, 1966). V raziskovalne namene so  C
deževju je začela voda vdirati iz špranj do 120      m      visoko v pobočju nad Obodom, vodni pritisk na  C
pri Rochefortu ugotovili vodno cirkulacijo 800      m      pod morsko gladino, v nekem rudniku v Arizoni  C
morsko gladino, v nekem rudniku v Arizoni 730      m,      v Mendipu v Angliji do globine 3.000 m, na Floridi  C
730 m, v Mendipu v Angliji do globine 3.000      m,      na Floridi pa 2.000 m nižje od morske gladine  C
Angliji do globine 3.000 m, na Floridi pa 2.000      m      nižje od morske gladine.V rudniku v severozahodnem  C
votlinami odkrili dvorano z obsegom 67 X 43 X 30      m.     Ko so iz votlin izčrpali vodo, je začela usihati  C
so ugotovili votline v globinah 790 do 1.140      m      ter v globinah 1.240-1.707 m.Tamkajšnji kras  C
globinah 790 do 1.140 m ter v globinah 1.240-1.707      m.     Tamkajšnji kras naj bi bil globinski in pokopan  C
Na Cerkniškem polju je vrtina S 8 predrla 3-4      m      visoko kaverno, zapolnjeno z glino, vrtini S  C
vrtini V 8 na večje votline v globinah 44-46      m,      53-57 in 61-71 m itd. (Jenko, 1959).V teh primerih  C
večje votline v globinah 44-46 m, 53-57 in 61-71      m      itd. (Jenko, 1959).V teh primerih je v slabo  C
apnenčastega dna vdrla voda s 138 l/s v globini 253      m,      kar je globoko pod morsko gladino.Voda je zalila  C
nedavna črpali vodo iz najnižjih horizontov 217      m      pod nivojem Meže (Zorc, 1955).Skupni pretok  C
pod reko pretakanja vedno manj (Herak, v delu      M.      Herak, V. Stringfield, 1972, str. 65).Takšno  C
Obod ne bi dvignil gladine iztekanja za 120      m      (Petrović, 1968, Petrović, Prelević, 1965).  C
drugi svetovni vojni so za izvirom Dobličice 16      m      visoko v pobočju zastavili navpični jašek, da  C
njej pa v dnu jaška sprva ni bilo vode vse do 4      m      nižje vodne gladine v Jezeru. Voda, ki je pritekala  C
razpok, se je nato ustalila na dnu jaška 1,2      m      pod gladino v Jezeru.Ko so dno minirali in se  C
Brestoviškem dolu na nadmorski višini malo pod 60      m.     Tam črpalka sega še malo pod morsko gladino.  C
votlino z vodo v freatični coni pri globini 333      m      in votlikavosti (kavernosti) 0,3 %, pri votlikavosti  C
0,4 % je takšna verjetnost dosežena pri 250      m      in pri 0,6 % pri 160 m globine. Ta formula verjetno  C
verjetnost dosežena pri 250 m in pri 0,6 % pri 160      m      globine. Ta formula verjetno drži v primeru  C
ali manj. Polovica vrtin je plitvejša od 20      m      (Moor et al., 1969).Na plitvem kraškem ravniku  C
s premerom 9 cm je vodi potrebna hitrost 4,4      m      na sekundo (prodnik s premerom 4 cm zahteva  C
Gams, Habič, 1961) je bilo globoko približno 40      m.      Kadar iz njega izvira voda (domnevno Hotenka  C
pod Brojnicami zgradili jarek in v njem 100      m      dolg in 7 m visok jez, pred katerim se je nabirala  C
Brojnicami zgradili jarek in v njem 100 m dolg in 7      m      visok jez, pred katerim se je nabirala sladka  C
je na koncu dolin in drag. Najgloblja je 30      m      pod morjem.Klornost niha med 11,8 mg in 21.600  C
Alfieri, 1961). Približno 80 % vrulj je do 10      m      globine in le redko katera je globlje, do 50  C
globine in le redko katera je globlje, do 50      m      (Bonacci, 1987, str. 63, Gjurašin, 1942). Najgloblja  C
Najgloblja brojnica ob Ligurski obali je 39      m      pod morsko gladino (Alfirević, 1969, 1963),  C
gladino (Alfirević, 1969, 1963), v Franciji 200      m      (Maksimovič, 1963, str. 373), v Grčiji 100 m  C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA