m (801-900)

jugu ali jugozahodu. V Lipiški jami (1.194	m)	datirani kapnik je star nad 350.000 let (Zupan	C
Taborskih brd vzhodno od Sežane se na n. v. 483	m	odpira jama Bestažovca (280, -43).Vhodno brezno	C
se konča v dvorani, iz katere se nadaljuje 12	m	širok, do 14 m visok in 150 m dolg rov.Stropne	C
dvorani, iz katere se nadaljuje 12 m širok, do 14	m	visok in 150 m dolg rov.Stropne kotlice v breznu	C
se nadaljuje 12 m širok, do 14 m visok in 150	m	dolg rov.Stropne kotlice v breznu kažejo na	C
tak začetek jame), od tega 41 % globokih do 30	m	in le dve več kot 200 m, 38 % je bilo suhih	C
41 % globokih do 30 m in le dve več kot 200	m,	38 % je bilo suhih, do 100 m pa je bilo dolgih	C
dve več kot 200 m, 38 % je bilo suhih, do 100	m	pa je bilo dolgih 64 % jam.Skupna dolžina vseh	C
Italiji, kjer sta dve globoki udornici, je 329	m	globoko brezno Labodnica pri Trebčah.Jama ima	C
dvorano, v kateri je reka Reka dostopna vzdolž 200	m	toka, nad njo pa se ne povsem eno nad drugim	C
stopnice in lestve. Reka teče po dnu na 13	m	n. v. in doseže druge jame v nadmorski višini	C
v končnem sifonu v Škocjanskih jamah na 173	m,	na dnu Kačne jame na 154 m, v Grotta cristalli	C
Škocjanskih jamah na 173 m, na dnu Kačne jame na 154	m,	v Grotta cristalli vodna gladina niha med 40	C
Grotta cristalli vodna gladina niha med 40 in 20	m,	v Lindnerjevi jami med 3 in 5 m.Se pravi, da	C
med 40 in 20 m, v Lindnerjevi jami med 3 in 5	m.	Se pravi, da je strmec do Kačne jame čez 50 promilov	C
Dno Skilanove jame (vhod pri Bazovici 384	m,	-346 m) je na n. v. 38 m. Skilanova jama (-346	C
Skilanove jame (vhod pri Bazovici 384 m, -346	m)	je na n. v. 38 m. Skilanova jama (-346) z dvema	C
vhod pri Bazovici 384 m, -346 m) je na n. v. 38	m.	Skilanova jama (-346) z dvema jamskima nadstropjema	C
Lipica, Štanjel). Povprečna dolžina jam je 85	m	in globina 31 m.Med kulturnimi spomeniki je	C
Povprečna dolžina jam je 85 m in globina 31	m.	Med kulturnimi spomeniki je tudi Sveta jama	C
Jama se odpira v vasi Briščiki na n. v. 260	m	in je globoka 120 m, 280 m dolga dvorana ima	C
vasi Briščiki na n. v. 260 m in je globoka 120	m,	280 m dolga dvorana ima na dnu nekaj večjih	C
Briščiki na n. v. 260 m in je globoka 120 m, 280	m	dolga dvorana ima na dnu nekaj večjih kapniških	C
Meteorološka postaja je več let delovala tudi v 226	m	globoki in 600 m dolgi Jami na Hudem letu v	C
več let delovala tudi v 226 m globoki in 600	m	dolgi Jami na Hudem letu v Padričah, v kateri	C
Doberdobskega Krasa sega na severnem koncu do 275	m	višine.V slovenščini in italijanščini objavljen	C
jih je na Doberdobskem Krasu, navaja tudi 110	m	globoko brezno Rikijev samar s suhim dnom le	C
globoko brezno Rikijev samar s suhim dnom le 4	m	nad morsko gladino.V Pečini pri Črncih so odkrili	C
saj je s svojim dnom v glavnem med 500 in 750	m	n. v. izrazito poglobljena med okoliškimi gorami	C
gorami: Nanosom s planoto (do več kot 1.100	m)	, Hrušico in Javorniki z vrhom Javornik (1.216	C
Hrušico in Javorniki z vrhom Javornik (1.216	m)	, pod najnižjimi prevali na obodu pa od 100-150	C
pod najnižjimi prevali na obodu pa od 100-150	m.	Južni, dinarsko (SZ-JV) potekajoči apneniški	C
med krajema Pivko in Senožečami ostaja pod 832	m,	če prezremo odmaknjeno Vremščico (1.027 m).	C
832 m, če prezremo odmaknjeno Vremščico (1.027	m)	.Štirioglato kotlinsko dno je večinoma gričevnato	C
. Med njimi je med jamarji bolj znana 1.235	m	dolga in 75 m globoka Vodna jama v Lozi, v katero	C
je med jamarji bolj znana 1.235 m dolga in 75	m	globoka Vodna jama v Lozi, v katero pripelje	C
razdalji se piezometrična gladina hitro zniža. 212	m	globoko brezno Gabranca pri Neverkah občasno	C
brezna ne more odtekati v bližnjo, okoli 250	m	višje tekočo površinsko Reko, temveč le pod	C
dolini piezometrična gladina ob suši okoli 150	m	nižja kot na zgornji Pivki.Povodje Jadranskega	C
Uncem in Postojno se vzpneta tu približno na 612	m	nadmorske višine, tj. 62 m nad Postojno in sto	C
približno na 612 m nadmorske višine, tj. 62	m	nad Postojno in sto metrov nad ponorom Pivke	C
kotline iz razlike med ponorom majhne Lokve (462	m)	v Predjami pri Bukovju in prevalom pri Razdrtem	C
prevalom pri Razdrtem, je kotlina tam globoka 140	m.	Z n. v. 612 m so Postojnska vrata v severnem	C
je kotlina tam globoka 140 m. Z n. v. 612	m	so Postojnska vrata v severnem goratem obodu	C
od Planinske koliševke vzpne na preval na 619	m	n. v.Onstran prevala, pri gostišču, se v podzemlju	C
iz postojnske kotline dvignejo na okoli 600	m	n. v.Pri Postojni in Pivki je ta dvig razumljiv	C
zgornjega nadstropja izvotlila v povprečju 80 do 120	m	pod današnjim površjem postojnske in otoške	C
pozneje, leta 1966, so potapljači premagali 163	m	dolg sifon med Magdaleno in Pivko jamo, že prej	C
preplavala tri sifone; na najglobljem mestu je dno 50	m	(!) pod gladino vode, drugi sifon je del velike	C
spodnjega in zgornjega Tartara, visokem okoli 16	m,	je po oceni 1.400 m3 sige.Najhitrejša rast kapnikov	C
prva v Sloveniji (jamski sistem je dolg 20.570	m)	, na svetovni lestvici najdaljših jam pa je že	C
prekriva sigova plast, na kateri stojijo do 1,5	m	visoki kapniški stebri (fotografija 8.2.7.)	C
kotlino vidno omejujeta izohipsna pasova pod 500	m	in 500 do 600 m nadmorske višine.Nižji pas zajema	C
omejujeta izohipsna pasova pod 500 m in 500 do 600	m	nadmorske višine.Nižji pas zajema v glavnem	C
kotline (po: Melik, 1963). Nižje površje od 600	m	n. v. (bela barva) zaznamuje kotlino, ki ima	C
večjem severnem delu. Legenda: 1 - pod 560	m,	2 - med 560 in 600 m, 3 - nad 600 m, 4 - paleolitska	C
Legenda: 1 - pod 560 m, 2 - med 560 in 600	m,	3 - nad 600 m, 4 - paleolitska jamska postaja	C
pod 560 m, 2 - med 560 in 600 m, 3 - nad 600	m,	4 - paleolitska jamska postaja, 5 - ponornica	C
usmerjeni zlasti pod hribom Magdalene gore (626	m)	in v okolici v smeri lezik in vpada plasti	C
ozemlja prekinja med Postojno in Zagonom le 150	m	dolga in široka slepa dolina Risnjek.Dolinasta	C
uleknina. Svoj vrh doseže med hribom Kacul (598	m)	in robom planotaste otoške gmajne.Ker ni erozijskih	C
Partizanskem rovu) med Ruskim rovom in Črno jamo, 250	m	pred slednjo; po tektonskih drsah na ilovnati	C
so ju tudi obe Jeršanovi dolini (539 in 535	m)	in Vodni dol (497 m!) ter zahodno od Črne jame	C
Jeršanovi dolini (539 in 535 m) in Vodni dol (497	m!	) ter zahodno od Črne jame Drča dolina (529 m	C
) ter zahodno od Črne jame Drča dolina (529	m)	.Med Martelovim podorom in Pivko jamo teče Pivka	C
fliša. Njen ponor pod gradom je na n. v. 462	m,	tj. 49 m niže od ponora Pivke.Jama ponora Lokve	C
Njen ponor pod gradom je na n. v. 462 m, tj. 49	m	niže od ponora Pivke.Jama ponora Lokve je dolga	C
ponora Pivke. Jama ponora Lokve je dolga 452	m	(-38).Ob sledenju leta 1961 je voda Lokve potreboval	C
km oddaljenega izvira Vipave 327 ur. Za 123	m	visoko steno , se zvrstita še dve jamski nadstropji	C
podetaži. V spodnji je Zmajeva luknja (vhod 477	m)	, ki se nadaljuje v Blatni rov.Nad njo je zgornja	C
podetaža, ki se začenja s Konjskim hlevom (vhod 490	m)	in se nadaljuje v Imenski rov.Obe podetaži združuje	C
Fižence, ki se začenja v steni na n. v. 539	m.	Po višini bi ji pripadala tudi luknja za gradom	C
apnence, nato triasni dolomit v dolžini 200	m	in potem še jurske, liasne apnence, kar je redek	C
robne dinarske planote, visoke med 700 in 1.500	m,	zavzemajo 85 km dolg, v Postojnskih vratih razmaknjen	C
površje v njih je najbolj uravnano med 800 in 900	m,	v višjem severnem pa je najbolj reliefno razgibano	C
apnencih je drugo najgloblje brezno v regiji, 334	m	globok in 868 m dolg Jazben.Pri raziskavi med	C
najgloblje brezno v regiji, 334 m globok in 868	m	dolg Jazben.Pri raziskavi med obema vojnama	C
raziskavi med obema vojnama so mu namerili 480	m	globine.Zlasti v spodnjem položnem delu, kjer	C
ki ni veliko nad Sočo. Blizu brezna je 370	m	globok Ponor polne lune, ki se odpira na koncu	C
planoti je globoko tudi Brezno na Levpah (-236	m)	.Brezen na Vodicah je globok 268 m.	C
Levpah (-236 m). Brezen na Vodicah je globok 268	m.	Brezna so gostejša ob stiku eocenskega fliša	C
erodiran. 18 km dolga, okoli 1 km široka in do 400	m	globoka rahlo proti JV izbočena Čepovanska dolina	C
ohranila enoten strmec. Na severu se začne 240	m	nad dolino Idrijce, njeno dno se skraja rahlo	C
Idrijce, njeno dno se skraja rahlo dviguje do 640	m,	nato počasi znižuje z vmesnimi ravnimi odseki	C
počasi znižuje z vmesnimi ravnimi odseki, pri 452	m	se dno hitro spusti in dolina se odpre v Grgarsko	C
vasi Trnovo bolj uravnana v višini 800 in 900	m,	so ozke obrobne uravnave še med Predmejo in	C
Najvišje površje okoli Golakov (Veliki Golak 1.495	m)	, Mrazovca (1.406 m) in Modrasovca (1.352 m)	C
Golakov (Veliki Golak 1.495 m), Mrazovca (1.406	m)	in Modrasovca (1.352 m) je v zadnji ledeni dobi	C
m), Mrazovca (1.406 m) in Modrasovca (1.352	m)	je v zadnji ledeni dobi prekrival ledenik.Na	C
poglobil najgloblje brezno v regiji, skoraj 600	m	globoko Veliko ledeno jamo na dnu udornice in	C
ki je v dolini med vrhoma V. Bukovec (1.415	m)	in Smrekov vrh (1.449 m).Takratna snežna meja	C
vrhoma V. Bukovec (1.415 m) in Smrekov vrh (1.449	m)	.Takratna snežna meja je bila med 1.250 in 1	C
Takratna snežna meja je bila med 1.250 in 1.300	m	in ledeniška voda je lahko odtekala po dolini	C
odtekala po dolini v jamo z vhodom na n. v. 1.120	m.	V Veliki ledeni jami v Paradani (2.262, -646	C
262, -646) je na ozkem prostoru do globine 646	m	38 notranjih brezen, ki so nastala na ozkem	C
na tlorisu ozemlje komaj v obsegu 150 X 150	m.	8.3.4.	C
topili led za pitno vodo. L. 1952 so zgradili 100	m	dolgo žičnico za odvoz ledu iz začetne jame	C
izmenjavata v nekajletnih periodah. Po dnu 140	m	globoke uvale Smrekova draga je ledenik z Velikega	C
porašča le ruševje, čeprav je n. v. le 1.100	m.	Višje pobočje zarašča dinarski jelovo-bukov gozd	C
danes na dnu z ledom in snegom zapolnjeni 40	m	globoko Belo brezno z vhodom pri 1.230 m in	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani