m (601-700)

minimalne temperature za 0,3~C nižje kot na 40	m	višji bližnji postaji Šepulje, v primerjavi	C
višji bližnji postaji Šepulje, v primerjavi s 70	m	višjo postajo Komen pa za 1,9~C. Izkazalo se	C
ni na globokih kraških poljih, temveč na 10	m	globokem Babnem polju (postaja na n. v. 745	C
globokem Babnem polju (postaja na n. v. 745	m)	na Notranjskem, kjer so dvakrat izmerili najnižje	C
z okolico vrtače v višinah med 800 in 1.200	m.	Na notranjskem Snežniku so v neki gozdnati vrtači	C
v neki gozdnati vrtači z dnom na n. v. 1.099	m	ugotovili avgusta 1968 za 2,4~, septembra za	C
istega leta za 2,2~ nižje temperature kot 78	m	više na pobočju (elaborat g. Sedeja v Gozdarskem	C
dveh vrtačah na n. v. približno 1.530-1.550	m	na severni strani notranjskega Snežnika (1.796	C
severni strani notranjskega Snežnika (1.796	m)	. Bukov gozd na vrhu prehaja navzdol po pobočjih	C
meter, tako pa je v Brdanski Dani globoka 95	m	in v Vremski dolini, v kateri ponika Reka, pa	C
Vremski dolini, v kateri ponika Reka, pa 83	m	(Gams, 1962d).Mihevc (1991a), ki je morfološko	C
Malinska, Mikinica, Mlaka). Ponor Malinske je 497	m	dolga in 231 m globoka jama (Morel, 1983).V	C
Mlaka). Ponor Malinske je 497 m dolga in 231	m	globoka jama (Morel, 1983).V Istri je najbolj	C
bistveno preoblikovali. 17 km dolga in 200-300	m	globoka Čepovanska suha dolina, ki se začenja	C
podolja. Več kot polovico okroglaste in čez 100	m	globoke kotanje pod obmejno vasjo Veliko Brdo	C
odstopa draga, ki je po njegovem mnenju čez 100	m	globoka, podolgovata, lahko tudi sestavljena	C
ime Velo polje. V višini njegovega dna (1.600	m)	klima ne dovoljuje njivskih posevkov. V kraški	C
Trajan dala pretežno v apnencu izkopati 5.655	m	dolg odvodni predor skozi okoliške vzpetine	C
predor skozi okoliške vzpetine in osušiti 22	m	globoko jezero, ki je bilo menda tretje največje	C
jezeru sestavljajo dno do globine približno 8-10	m.	V nižje jurske apnence se zajeda špranjasto odvodno	C
špranjasto odvodno brezno, ki se v globini 50	m	izravna v neprehodno ožino.Sama korozija dna	C
skupaj okoli mesec dni, je na višini malo pod 300	m	n. v. in polje skupaj z uvalo pri vasi Jezero	C
kotanjo ločuje od Barja na najnižjem delu 20	m,	drugje pa višji obod, je tektonsko ugrezanje	C
izrazitih kraških polj Dinarskega krasa 570	m.	Glede na to bi se faze poglabljanja kotanje morale	C
znižano. Na najnižjem mestu je obod manj kot 10	m	nad sosednjim dnom v primeru Logaškega, Rakovsko	C
Ponikve pri Preserju je dolgo in široko okoli 400	m	in je po obliki tipično kraško polje (Melik	C
skupaj stoječim stolpastim gmotam, visokih do 50	m,	pravijo shilin.Visokim stolpastim vzpetinam	C
je vodna gladina znižala za malo več kot 100	m	in umaknila do Kornatov.Na otokih so vse do	C
je bila zaradi degradacije prsti vedno težja.	M.	Bolica je l. 1614 opisal črnogorski Lovčen,	C
pobočju v pasu dvigalo do vrha Klemenke (570	m)	. 6.2.10.	C
avgusta 1971 za turistični obisk odprla prvih 300	m	jame (Eržen, 1965) in jo električno osvetlila	C
vodnika v 3 km oddaljeni Ribnici. Samo iz ene, 40	m	dolge in z redkimi kapniki in sigo okrašene	C
Zelške jame, Velika ledena jama v Paradani, 747	m	dolga Nečilčeva jama ob reki Vipavi pod vasjo	C
hudourniškega jarka, ki je oddaljen približno 100	m	v gozdnatem pobočju.Prvih nekaj sto metrov je	C
republiške uprave licenco za vodenje turizma. Tudi 34	m	dolga in 14 m globoka Lojzova jama severozahodno	C
licenco za vodenje turizma. Tudi 34 m dolga in 14	m	globoka Lojzova jama severozahodno od kraja	C
korozijo in mehanično krušenje sten. Jama je 70	m	dolga skalna votlina, v katero vodi le en meter	C
od Gračaca. Pretežno vodoravno Zgornjo (1200	m)	in Spodnjo jamo (2 km), ki imata ločena vhoda	C
km jugovzhodno od Barija. Pred vhodom je 60	m	globoka obsežna udornica, po kateri se turisti	C
Dachstein-Mammuthöhle, ki se na n. v. 1.322	m	odpira na severnem pobočju pogorja Dachstein	C
Italiji med akcijo v letih 1988-1992 z dna 875	m	(po novi meritvi, stara je 985 m) globokega	C
1992 z dna 875 m (po novi meritvi, stara je 985	m)	globokega brezna Spluga della Preta v gorovju	C
v tovarni v Žužemberku, ki ni onesnažila 200	m	oddaljene in 30 m nižje Krke.Poskusna vrtina	C
Žužemberku, ki ni onesnažila 200 m oddaljene in 30	m	nižje Krke.Poskusna vrtina do globine 60 m in	C
m nižje Krke. Poskusna vrtina do globine 60	m	in 30 m pod gladino Krke je zadela v votlinici	C
Krke. Poskusna vrtina do globine 60 m in 30	m	pod gladino Krke je zadela v votlinici na vodo	C
so vlili 9.000 litrov vode z rodaminom v 2	m	globok jašek, skopan v jerini.Sledilo se je	C
ceste Šalka vas - Željne omejuje apneniška do 10	m	in mestoma višja skalna terasa.Odtoki s kadunje	C
se je zgornja snežna meja dvigovala od 1.300	m	v Posočju do 1.600 m v vzhodnih visokogorskih	C
meja dvigovala od 1.300 m v Posočju do 1.600	m	v vzhodnih visokogorskih Karavankah.V zadnji	C
dolgem pleistocenu površje znižalo za 60 do 200	m.	Če se je znižalo za le dve tretjini tega, lahko	C
pokritem krasu Notranjske je na n. v. 400-700	m	prevladujoča globina korozijske fronte le nekaj	C
krednih karbonatnih sedimentov po približno 3.000	m	visoko, vendar jih je tektonika z narivanji	C
dosegajo razen v Postojnskih vratih med 600	m	(zahodni rob Banjšic) in 1.700 m n. v. (Snežnik	C
vratih med 600 m (zahodni rob Banjšic) in 1.700	m	n. v. (Snežnik).Ozemlje odlikujejo obilica padavin	C
kvadratni kilometer. 89 % vseh jam ni daljših od 100	m.	Povprečna dolžina je 71 m in globina 25 m.	C
ni daljših od 100 m. Povprečna dolžina je 71	m	in globina 25 m.Prevladujejo torej majhne jame	C
100 m. Povprečna dolžina je 71 m in globina 25	m.	Prevladujejo torej majhne jame, njihova gostota	C
nadmorska višina vhoda v naše jame je približno768	m,	kar je dvesto metrov nad povprečjem slovenskega	C
kraškega površja največ v pasu med 500 in 600	m	n. v., je v tem stometrskem pasu tudi največ	C
ki se prek ožjega slemena povezujejo s 1.027	m	visoko Vremščico. 1 km široka Lokavska vrata	C
Taborskimi brdi na S in hribi na JZ, kjer je s 741	m	najvišje Veliko Gradišče in kjer vsa brda imenujemo	C
jih delijo na obmejna Volniška (Volnik, 546	m)	in na Taborska brda (Stari tabor, 603 m, glej	C
546 m) in na Taborska brda (Stari tabor, 603	m,	glej skico). Geološko vzeto je Kras antiklinorium	C
Reliefni in geološki prečni profil (geologija po:	M.	Pleničar, Stratigrafski razvoj krednih plasti	C
ravnik od Bazovice do Nabrežine znižuje za 2,3	m	na kilometer.Od 440 m n. v. na vzhodnem robu	C
Nabrežine znižuje za 2,3 m na kilometer. Od 440	m	n. v. na vzhodnem robu Divaškega Krasa se severni	C
Divaškega Krasa se severni niz ravnikov zniža na 318	m	pri Dutovljah, na 290 m v Komnu, na 172 m v	C
ravnikov zniža na 318 m pri Dutovljah, na 290	m	v Komnu, na 172 m v Opatjem selu in na 98 m	C
318 m pri Dutovljah, na 290 m v Komnu, na 172	m	v Opatjem selu in na 98 m v Doberdobu (Doberdo	C
m v Komnu, na 172 m v Opatjem selu in na 98	m	v Doberdobu (Doberdo), kar pomeni naklon 7,4	C
in Dutovljami 9,2 m/km, od tod do Komna 2,9	m,	od Komna do Opatjega sela 8,7 m in nato do Doberdoba	C
do Komna 2,9 m, od Komna do Opatjega sela 8,7	m	in nato do Doberdoba 22,5 m (!) na kilometer	C
Opatjega sela 8,7 m in nato do Doberdoba 22,5	m	(!) na kilometer.Na Sežanskem in Goriškem Krasu	C
metra na kilometer, do Koprive upade na 8,1	m,	do Volčje Drage na 5 m, do Sela na Krasu na	C
Koprive upade na 8,1 m, do Volčje Drage na 5	m,	do Sela na Krasu na 1,7 m in do Doberdoba se	C
Volčje Drage na 5 m, do Sela na Krasu na 1,7	m	in do Doberdoba se spet poveča na 4,8 m na kilometer	C
1,7 m in do Doberdoba se spet poveča na 4,8	m	na kilometer.Te razlike govorijo proti mnenju	C
dolu. Med začetkom dola v vasi Veliki Dol (218	m)	in Brestovico (62 m) je strmec 14,2 metra na	C
v vasi Veliki Dol (218 m) in Brestovico (62	m)	je strmec 14,2 metra na kilometer, kar tudi	C
severovzhodu, od nekaj deset metrov na jugu na 200	m	na SV pod najvišjo Debelo grižo (275 m).Tudi	C
na 200 m na SV pod najvišjo Debelo grižo (275	m)	.Tudi to reber lahko razloži le tektonika.	C
so 20 km dolga Trsteljska brda (Trstelj, 643	m)	.Zahodno od Štanjela poteka stik med krednimi	C
Tržaškega zaliva v vrtini št. 5 prevrtali okoli 800	m	pliocenskih usedlin, ki ležijo na staroeocenskih	C
staroeocenskih usedlinah, te pa neposredno na 600	m	debelih eocenskih fliših (Premec, Fuček et al	C
sta navedena niza brd najvišja (Grmada, 323	m,	Trstelj, 643 m).V tem delu je med tektonskim	C
niza brd najvišja (Grmada, 323 m, Trstelj, 643	m)	.V tem delu je med tektonskim dvigovanjem od	C
postala suha, se je sleme dvignilo še za 60	m	nad ravnik na južni strani.Druga vrata s prevalom	C
strani. Druga vrata s prevalom na višini 298	m	nad Branikom so prav tako nastala ob tektonski	C
polkrožno izognejo kopastemu hribčku Jažmerci (276	m)	in kraju Gabrovica.Po zavoju proti zahodu se	C
Ostanek tega ravnika na n. v. med 280 in 290	m	je ohranjen tudi v vršni planotici plečate Grmade	C
ohranjen tudi v vršni planotici plečate Grmade (323	m)	.Sredi pliocena se je začela faza okrepljenega	C
pliocenske sedimente ugreznila do globine 7.000	m,	v Apeninih pa jih dvignila na 1.000 in več višine	C
naplavin je zahodno od Doberdobskega Krasa do 180	m,	do 285 m pri Gradežu in do okoli 500 m v delti	C
zahodno od Doberdobskega Krasa do 180 m, do 285	m	pri Gradežu in do okoli 500 m v delti Tilmenta	C
180 m, do 285 m pri Gradežu in do okoli 500	m	v delti Tilmenta (Tagliamento) (Marocco, 1989	C
je nastal 14 km in na zahodnem koncu do 170	m	globok jarek - Brestoviški dol.Starejša literatura	C
vrhovi kopastih vzpetin s kotami 144, 140 in 113	m.	Severno od prvih dveh vzpetin se podolje nadaljuje	C
dolina), slikan od zahoda, z Gorjupove kope (144	m)	nad krajem Jamlje.Del desnega pobočja sega do	C
barvo. Na večjem je ostala mlaka v približno 10	m	globokem breznu. --------------------------	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani