m (1.101-1.200)

Fridrichsteinskem gozdu blizu gozdne ceste na n. v. ok. 980	m,	1 km J-JZ od Mestnega vrha (1.034 m).Na dnu	C
ok. 980 m, 1 km J-JZ od Mestnega vrha (1.034	m)	.Na dnu udornice je ledeni stožec, na katerega	C
; 30. nov. 1958 -0,5~). Na n. v. okoli 900	m	sta na Stojni Jama treh bratov (173, -53) in	C
ledenih jam je znana še Ledena jama pri Kunču (750	m	n. v., -45 m) na severnem pobočju Roga, na n	C
znana še Ledena jama pri Kunču (750 m n. v., -45	m)	na severnem pobočju Roga, na n. v. 1.252 m ledena	C
m) na severnem pobočju Roga, na n. v. 1.252	m	ledena jama Pekel v dolini Pekel pri Fridrichsteinu	C
104, -111) in Ledena jama nad Prevaligo (975	m	n. v., 38, -24) (Novak, 1972).Na Rogu je znana	C
Prelesnikova koliševka, ki je med Somovo goro (816	m)	in grobiščem Jama pod Macesnovo gorico.Med skalami	C
pod Macesnovo gorico. Med skalami je na dnu 50	m	globoke koliševke na n. v. 530-420 m leto in	C
dnu 50 m globoke koliševke na n. v. 530-420	m	leto in dan temperatura 1 do 4~C.Je eno od najnižjih	C
eno med njimi, Cinkov križ, je globoko 185	m.	Med daljšimi jamami je Brlog na Rimskem (401	C
razsežnostih. Plitvo brezno pod Krenom (616	m	n. v.), 4 km SV od Željn, kjer je povojno grobišče	C
hudournih jamah. Po eni naj bi Mirna gora (1.047	m)	dobila ime potem, ko so nad žrelom hudourne	C
prvotno vodnih jam. Na pobočju hriba Šorten (754	m)	je na n. v. 482 m 60 m dolga Brenčeva jama,	C
pobočju hriba Šorten (754 m) je na n. v. 482	m	60 m dolga Brenčeva jama, katere rov meri 5	C
pobočju hriba Šorten (754 m) je na n. v. 482 m 60	m	dolga Brenčeva jama, katere rov meri 5 X 7	C
dolga Brenčeva jama, katere rov meri 5 X 7 X 2-5	m.	Lubašgrotte je na n. v. 510 m in je dolga 80	C
meri 5 X 7 X 2-5 m. Lubašgrotte je na n. v. 510	m	in je dolga 80 m, z rovom 7 X 15 m in 5-13 m	C
Lubašgrotte je na n. v. 510 m in je dolga 80	m,	z rovom 7 X 15 m in 5-13 m višine. Črnopotoška	C
n. v. 510 m in je dolga 80 m, z rovom 7 X 15	m	in 5-13 m višine. Črnopotoška jama (595 m) je	C
m in je dolga 80 m, z rovom 7 X 15 m in 5-13	m	višine. Črnopotoška jama (595 m) je 100 m dolga	C
15 m in 5-13 m višine. Črnopotoška jama (595	m)	je 100 m dolga in 5-7 m široka. 50 m dolga jama	C
13 m višine. Črnopotoška jama (595 m) je 100	m	dolga in 5-7 m široka. 50 m dolga jama Mali	C
Črnopotoška jama (595 m) je 100 m dolga in 5-7	m	široka. 50 m dolga jama Mali Šorten ima močno	C
jama (595 m) je 100 m dolga in 5-7 m široka. 50	m	dolga jama Mali Šorten ima močno razpadel vhod	C
Šorten ima močno razpadel vhod na n. v. 580	m.	V vseh teh jamah so znaki vodnega pretakanja	C
spustom v kanjon Kolpe dvigne le še za okoli 50	m.	V Mozeljsko-Rajndolsko dolino so v pleistocenu	C
tudi potoki s 5 km dolgega hrbta Šibje (635	m)	, ki se dviguje med Mozljem in Kačjim potokom	C
večidel blatne. V ponornem območju Pekel sta 85	m	dolga Jazbina in Höllenloch (411 m).Bolj suha	C
Pekel sta 85 m dolga Jazbina in Höllenloch (411	m)	.Bolj suha in večja je Jama v Peklu.	C
med Moravo in Suhorjem so na višini okoli 520	m	tri jame, med njimi tudi Ledena jama pri ograji	C
jurske apnence, se struga poglobi in potok v 550	m	dolgi in do 250 m široki slepi dolini Milžuk	C
struga poglobi in potok v 550 m dolgi in do 250	m	široki slepi dolini Milžuk ponika v jamo Veliki	C
površje ravnika od tam strmo spusti proti 200	m	nižjemu začetnemu kanjonu Kolpe pod Kostelom	C
kačjepotoško-rajndolskega podolja, je za okoli 80	m	nižja od planote na severni strani okljuka Kolpe	C
Kolpe med Skriljami in Spodnjeloško dolino in 20	m	višja od končnih ponorov Rinže.Te planote in	C
Poljanski dolini, katere uravnava sega na n. v. 400	m	s prekinitvijo še prek Kolpe na desno, hrvaško	C
Potapljači so, potem ko so preplavali 155 dolg in 17	m	globok sifon, našli večji rov in stranske, vedno	C
votline, med njimi dvorano v obsegu 20 X 60	m	(Morel, 1996).Jamarji, ki so že pred tem iskali	C
od njih, 1,5 km zahodno od Mirne gore (1.047	m)	, je bila na n. v. okoli 900 m vasica Ponikve	C
Mirne gore (1.047 m), je bila na n. v. okoli 900	m	vasica Ponikve.Njeno polje je bilo na koluviju	C
med kopastimi vzpetinami, ki so pod 500-600	m	n. v.Geološka karta 1 : 100.000 lista Ribnica	C
s tem prispevala k uravnavanju zdaj 150-200	m	višjega dna Dobrepolja.Vendar v zahodnih suhokrajins	C
vrisanih 48 jam, a so povprečno globoke le 23	m.	Najgloblje je Šolnovo brezno (-150 m) na Prevolskem	C
le 23 m. Najgloblje je Šolnovo brezno (-150	m)	na Prevolskem hribu med vasema Žvirče in Prevole	C
Prevole. Njegovo dno je še vedno več kot 100	m	višje od Krke pod Šmihelom.Nedaleč od zaplate	C
Polževo, imenovana tudi Višnjanska gora (630	m)	, in severneje od nje, pod Polico in ob novi	C
ob novi avtocesti, planota na n. v. okoli 440	m.	V geografiji se je ime Dolenjsko podolje že udomačilo	C
dvignjene za več sto metrov (na primer do 400	m	n. v. na hribu zahodno od Gorenjega Globodola	C
pritočnim ozemljem med slemenoma Molnika (582	m)	in Kuclja (748 m) ter ljubljanskim barjem in	C
med slemenoma Molnika (582 m) in Kuclja (748	m)	ter ljubljanskim barjem in Turjaško pokrajino	C
kotanje na zahodnem delu le 2 km oddaljeno od 35	m	nižjega dna Ljubljanskega barja, do katerega	C
palicami zamrežen vhod Zatočne jame in skozi 80	m	dolg predor.Obiskovalci pa vanjo vstopajo skozi	C
Obiskovalci pa vanjo vstopajo skozi udornico 30	m	visoko na pobočju.V njej so do leta 1932 poglobili	C
rov, tako da je zdaj skupna dolžina jame 2.319	m	(-15).V šestdesetih letih so regulirali potoke	C
Ni pa regulirana jama Pekel na robu polja 300	m	od Viršnice.Ob izredni suši je v njej mogoče	C
v njej mogoče prodreti po ilovnatem rovu 170	m	daleč. Obiskovalcu ponuja Radensko polje na	C
regulirani odtočni jami, ki sta s skupno 1.700	m	rovov najdaljši jamski splet na Dolenjskem.	C
južni polovici polja je nad Veliko Račno 68	m	visok osamelec Kopanj, ki je najlepši primer	C
zato so blizu vasi razširili in obzidali 20	m	globok požiralnik.V vodi, ki priteka iz Lučke	C
pobočju iz jurskega dolomita odpira okoli 10	m	nad izvirom reke.Krko k površinskemu toku prisili	C
povezati z Viršnico ali vsaj z dvema, do 40	m	in čez globokima udornicama blizu ceste Videm	C
vzhodnejše, kilometer dolge uvale pri Žalni le 20	m	visok prag.Potoček, ki priteka v uvalo s severovzhod	C
zniža na zračni razdalji 34 km samo za 20-30	m	ali 0,59 do 0,89 metra na kilometer.To pa je	C
Sket, 1993). Zdaj strmec podolja razbija do 460	m	visoka planota med naseljema Police in Peč,	C
da ponira v spodnjem delu 4 km dolgega, 200	m	globokega in kilometer širokega Radenskega polja	C
strmec ravnine do Gorenje vasi precejšen, 10,7	m	na 1 km, od tod dalje do Kompolj pa le 3,4 tisočinke	C
dolino značilne terase in je dno na n. v. 280	m.	Nad koncem doline se v mogočnem polkrogu dvigajo	C
tvorba. Krka se je v višjo teraso, mestoma do 40	m,	poglobila v hladnih pleistocenskih dobah ali	C
krajine pet uval z dnom na n. v. 295 do 318	m.	Na prvotno odtekanje površinskih voda s Posavskega	C
južno od ponikev pri Dobu. Njegovo dno je 25	m	niže od dobskega ravnika. Ker so na njem pliokvartar	C
Temenico in Mirno so pretežno na n. v. 310 do 330	m,	to je na višini Dolenjskega podolja zahodno	C
zahodno od Velikega Gabra, kjer Temenica teče v 40	m	globoki dolini.Tak gričevnat relief sega ob	C
do Mokronoga. Nad njim je na n. v. okoli 325	m	razvodje med Mirno in Laknico, ki je pritok	C
Trebanjskega vrha (drugo ime: Vrhtrebnje, 581	m)	nad Trebnjem.Nižja, Velika jama ima vhod 160	C
nad Trebnjem. Nižja, Velika jama ima vhod 160	m	nad Trebnjem na n. v. 432 m in je izvotljena	C
jama ima vhod 160 m nad Trebnjem na n. v. 432	m	in je izvotljena v jurskem apnencu, ki pod jamo	C
nizkim, odkopanim vhodom je večja dvorana. 142	m	dolga jama se končuje s podorom.Le 4 m višje	C
142 m dolga jama se končuje s podorom. Le 4	m	višje leži Mala jama (436 m, 64 m), v kateri	C
s podorom. Le 4 m višje leži Mala jama (436	m,	64 m), v kateri je več kapnikov.Jami sta ostanek	C
podorom. Le 4 m višje leži Mala jama (436 m, 64	m)	, v kateri je več kapnikov.Jami sta ostanek jamskega	C
dolžina (slab kilometer) in poglobljenost do 100	m.	Na njenem koncu sta dve jami, 21 m dolga Sadajeva	C
lobljenost do 100 m. Na njenem koncu sta dve jami, 21	m	dolga Sadajeva jama za gradom Luknja ter 89	C
dolga Sadajeva jama za gradom Luknja ter 89	m	dolga in 5 m globoka Lukenjska jama pod gradom	C
Sadajeva jama za gradom Luknja ter 89 m dolga in 5	m	globoka Lukenjska jama pod gradom Luknja, ki	C
skalovje in bliže jami. Na zahodnem pobočju je 140	m	više še jama Velika strašca. Ker je sedanje	C
treh kilometrih konča pod hribom Gradišče (407	m)	.Od glavnega korita se odcepljajo suhe struge	C
Pred nedavnim so potapljači prodrli več kot 100	m	v zaledje izvira.Struga reke je skraja v kanjonu	C
kotanja na Slovenskem. Dno na n. v. 185-205	m	je dolgo 3,5 km in široko 1 km.Obrobje se zniža	C
5 km in široko 1 km. Obrobje se zniža na 50	m	le v suhi dolini proti Luknji, drugje je visoko	C
dolini proti Luknji, drugje je visoko nad 100	m.	Ob visokem stanju priteka sem le malo vode z	C
oddaljeni in ne veliko nižji izvir Prečne (n. v. 163	m)	.Dno je brez vrtač in najvišje po sredi polja	C
in vzhodnem okoliškem slemenu, visokem do 100	m	in več. ------------------------------	C
dnom, poglobljenim med hribi večinoma do 100	m	in čez, s tremi naselji in njivami sredi gozdnate	C
kilometra končuje z uvalo pod hribom Pogorelec (365	m)	, in daje vtis, da je ostanek doline iz časa	C
zadovoljivo razložiti. Dno je nižje (okoli 200	m)	od dna Temenice pri Mirni Peči (230 m).Če bi	C
okoli 200 m) od dna Temenice pri Mirni Peči (230	m)	.Če bi na severnem delu Globodola ponovno izvirala	C
Blizu vasi Dobrava se dno dvigne za okoli 50	m,	na n. v. med 280-305 m, in tu je v triasnih	C
dno dvigne za okoli 50 m, na n. v. med 280-305	m,	in tu je v triasnih skladih na severni strani	C
je na levi strani Krke v Dvoru na n. v. 200	m,	dvigne med Trebčo in Sadinjo vasjo na 250 m	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani