lepo (1.401-1.500)

/ . / stran 86 . / No, in kot lahko zdaj	lepo	vidimo, ta njena stremljenja že dajejo prve	A
Naj ga morijo. Jaz bom pa	lepo	naprej živel.Kako bom živel, tako bom živel	A
Tako, tako ‒ fant! ga je lopnil Bumbaš.	Lepo	sva se to zmenila.Dobro, da sva se zmenila.	A
Poglej, Pici Pirc!	Lepo	Hrvatico si je pripeljal, na rokah jo je nosil	A
če ga je kaka gospodija zaustavila in ga res	lepo	prosila.Vem, mamka, vem! je odslavljal vse	A
nos in že naslednji hip zatajil nejevoljo.	Lepo	prosim ‒ lepo prosim, je snel klobuk.Ponoči	A
naslednji hip zatajil nejevoljo. Lepo prosim ‒	lepo	prosim, je snel klobuk.Ponoči sva vstala.	A
pripelji mi vsaj štiri take kmete, da se bomo o tem	lepo	zmenili!’ No, in res se tako zbere okoli njega	A
kosce. Tako jim je pač Tito velel, naj gredo	lepo	domov in naj spet pridejo, ko bodo vsi za to	A
Bumbaš jo je sprva grdo klel. Nato jo je	lepo	prosil. Naposled pa se je le domislil.	A
najraje poljubil ‒ črnuha v beli srajci. Zdaj bo	lepo	tu, je rekel.Zdaj bo krompir.	A
to ogabo dolgo držali na površini. Res bo	lepo	tu, je ponovil Halgato.Kmalu bodo že tudi	A
neko neznatno možnost, da bi jima bilo spet	lepo	skupaj.Da bi bila vsaj za kratek čas spet zatopljena	A
je vendarle čudil, da je zdaj, na lepem vse	lepo	in prav. Se je čudil in se je potihem bal.	A
vidiš, smo Cigani taki cigani! Zato mi ni nič	lepo,	da sem Cigan!Ampak mi gre to že pošteno na živce	A
tako rekel: O, to pa pač ne! Ti pojdeš zdaj	lepo	nazaj v šolo! Le še: E! je zinil dijak.	A
njena tavajoča podoba sklada z vsako njegovo	lepo	mislijo.In pa: navsezadnje sta bila on, zasledovalec	A
stran 212 . / Nobenega upanja ni, da bi kdaj	lepo	živeli.Razen mojega in njegovega upanja, ki	A
nekoč napisal vse o naši nesreči! Pišti bi znal	lepo	govoriti in bi nekoč povedal vse o naši nesreči	A
Zdaj pač več nimaš izbire! Boš videla:	lepo,	še pravi čas bova prispela.Potrkala bova.	A
podrobnost jim bova rekla. In če bo že treba:	lepo	jih bova prosila.Potem pa ‒ potem bo pa Pišti	A
zdaj greva? . / . / stran 224 . / Greva in mu	lepo	vse poveva? Ne! je jecnil.	A
in potem Jelcinova Rusija! Zato pa naj gre	lepo	v pizdo materino, taka Rusija!Meni je ne bo	A
moram dan za dnem odgovarjati, namesto da bi	lepo	v miru šraufal, je bil njegov pogled omrežen	A
vendarle se še zdaj kdaj ujamem v občutku, kako	lepo	mi je bilo takrat, povsem na začetku.Kajti,	A
vedel, kam bi s pogledom in kako z rokami.	Lepo,	da več niste sami, je nekako zviška pozdravila	A
nedoumljivo popolnostjo. In bilo mi je neznansko	lepo	v njenem magnetizmu tudi še potem, ko sem se	A
in zaljšanju skupnega gnezda, temveč, prosim	lepo,	diplomiranega profesorja filozofije, ki ga v	A
zlatih barvah kažejo naokoli, jaz pa naj jim tu	lepo	še kar naprej zastonj klepljem in šraufam! ji	A
Medtem, ko se bo razgorelo, pa lahko potem	lepo	v miru pripraviš drog, je dodal drugi.Treba	A
da bo takoj napravil zrezke in ne bo, prosim	lepo,	zapravljal čas in materijal še za kosti.In tole	A
bolj natančno: prav imaš gre najverjetneje kar	lepo	po polovici, saj je ovca pol prava in pol umetna	A
Kako ‒ pismeno? se je zmedel pogajalec.	Lepo,	je zmignil.Sede naj tu, naj lastnoročno napiše	A
da je razpostavil opremo in jo priključil vse	lepo	po vrsti, kot je treba in kot se mora, če želiš	A
Jaz sem Adi. Položila je tisto	lepo	dlan na mojo in mi pustila, da sem jo občutil	A
zmogel sem ji zdaj že biti ob rami in bilo mi je	lepo	v takem paru.Deklice, ki so doslej tako stopljale	A
Tako! je bil več kot prepričan Gajaš.	Lepo!	je še pritrdil. Saj samo o tem nam prave pesmi	A
In če te bo kdo vprašal zakaj, potem mu kar	lepo	povej: Zato, ker je mojster Gajaš tako rekel	A
bradavici, slastna popka. Vzvalovili so jo, tako	lepo	široko v bokih, jo položili kamor je hotela	A
ga nisem več . / . / stran 98 . / niti videl.	Lepo	noč ti želim, gospodična, sem s slednjim požirkom	A
Skoraj celih sedem let se nisva videla.	Lepo,	da si ga srečal, je dejal čez čas, ko je privil	A
stara baraba, še zahteval od policije, da smo	lepo	na licu mesta napisali in podpisali zapisnik	A
pojasniti. Saj, le zrelo jabolko lahko nekomu tako	lepo	zadiši, sem jo dvignil v naročje in jo položil	A
zmeraj reci, da ni edina. Po tistem pa si potem	lepo	operi prste in jih ne vohaj po nepotrebnem.	A
in me spet dvignil. Potem mi boš pa seveda še	lepo	obljubil, da ne boš zdrknil globlje v luknjo	A
najverjetneje začutila mojo zadrego. To pač ni	lepo,	da se takole prilepiš na človeka. A mali je	A
tovarišija, sem ugotovil. Čemu ga Lepec potem	lepo	ne prosi, naj mu jo pokloni, ampak mu jo jemlje	A
nepotrebnem rajcat, je zmajeval Gajaš. Jaz pa bi si	lepo	v miru pljunil v roke, je pritrjeval Batistuta	A
zinil: Oprostite. Potem pa še: Prideva midva	lepo	doli do meje, potem pa hudič ugotovi, da mi	A
ne potrebujem nobene pridige več, temveč samo	lepo	pošteno prosim, da držite jezik, sem bil neizprosen	A
tako, te najverjetneje ne bi svaril, temveč bi	lepo	čakal, da se ujameš v past, sem premišljal.	A
Ali mogoče kaki filozofi? je zbodel mojster.	Lepo	te prosim? je sunil z nogo in se komaj še zadržal	A
enkrat povemo v obraz, kaj si o vsem mislimo.	Lepo	vas prosim ‒ bodimo pametni, je naposled posegel	A
uzdo in je zdaj v drugem svetu, ti pa se lahko	lepo	počasi jebeš in zdraven moliš.A povem ti, tu	A
končno posegel tudi Lepec. Pa nam boš potem	lepo	sam povedal, ali je taka, kot tu? je pokazal	A
tovarišija pa mu je pritrdila. Sedel boš z nami	lepo	v prvi vrsti, da jo boš res dobro videl, pa	A
Polizal boš ti meni rit, brez skrbi, da jo boš!	Lepo	vaju prosim, tovariša, saj nismo barbari! se	A
majavo razkoračil med njiju profesor. Sedli bomo	lepo	za zeleno mizo in se pogovorili, kot se za kulturne	A
Tudi tebi se že pomalem meša! Prosim,	lepo	prosim! se je Malačiči spet spustil na vse štiri	A
No! je spet vzdihnil Gajaš. Pa zakaj potem	lepo	ne poveš? ga je dvignil in ga ni več izpustil	A
vukujebine končno napravil Evropo, potem bom pa	lepo	takole odtipkal na mobitelu, je odtipkal na	A
zapirali Lepca? Predsednika boš pač pustil	lepo	pri miru! je tedaj mojster dvignil najtežje	A
za prvim vogalom raztreščil. Namesto, da bi	lepo	stopil tja predenj in mu zabrusil: Ne seri!	A
avto? ga je pokaral tudi s pogledom. Prosim	lepo,	saj se mi bodo smejali!? je spet prijel svinčnik	A
Severino!? je zinil Gajaš. Pripeljem ti jo	lepo	po nastopu, je dejal Lepec.Najverjetneje bo	A
je ves olajšan nasmehnil. Prišla bo ženska	lepo	k tebi, je razširil roke, kot bi ga želel objeti	A
strehi, nam je oponašal. Zato se bomo tokrat kar	lepo	zmenili: ki me bo tokrat pustil na cedilu, naj	A
nekje posedela z normalnimi ljudmi in se imela	lepo,	kot še nikoli. Kako si lahko tako pahnjen? se	A
ne bo pogovarjal o muziki. O čem pa potem,	lepo	prosim ‒ ? ‒ saj Severina vendar ni voznik relijev	A
Zemlji. Kdorkoli te bo kdaj pogledal, mu bo	lepo	v očeh in toplo pri srcu.« »O, hvala ti, ljubo	A
»Zagotovo je!« »Prosim,	lepo	‒ regrat!« se je namrdnil.»Saj ga še v solati	A
mi je reklo: ‚Kdor te bo kdaj gledal, mu bo	lepo	v očeh in toplo pri srcu’. »To, da ti je reklo	A
ji tega niti ni tako zelo zamerila. »Prav	lepo	mi je tu,« si je pravila in se tolažila.»Voda	A
k šipi, da bi jo bolje videla. »Vem, da ni	lepo	kukati skozi okno, a nisem se mogla upreti skušnjavi	A
odkrili samo še medvedje sledove. Vsi predmeti	lepo	zloženi, oštevilčeni in označeni, urejeni po	A
spoznal njeno premikanje, njen valoviti trup,	lepo	oblikovano polno omečje, spoznal njene jutranje	A
zaščitnika. Prav od blizu je opazoval njeno	lepo	pokrivalo in njegovo rdečo kožo, posuto z mehkimi	A
napihovala, ni se štulila v ospredje, temveč	lepo	se mu je prilagajala, poglajala, dobrosrčno	A
kajti namišljena zlostnica se mu je bila medtem	lepo	vrasla in podala in kar dobro je shajal z njo	A
je odhod, ker si nič ni storila iz ločitve.	Lepo	telo trajno ni zadoščalo, Hanina ljubezenska	A
pozabljal, kolikokrat je ležalo pred njim to	lepo	orientalsko mesto, v katero je vstopal vselej	A
potrpeti moram, da učakam njihova leta in mi bo	lepo!	Zdaj jih je učakal, njihova leta, a	A
krivulje so se njegovih rosnih dotikale kar	lepo	dobo in se nazadnje spletle z njimi, je že tedaj	A
hlastavo razplamenjuje v zadnja vlakenca telesa.	Lepo	ga daje spužvasta močvara, ga gnete, molze in	A
gnete, molze in ožema, s tipalkami se ga ovija,	lepo	ga jemlje in odslavlja. Po takem zavzemanju	A
njih ležišča prednikov. Cilj življenja jim je	lepo	obeležje na kar se da izpostavljeni pokopališki	A
prisilijo te, da prevzameš z njimi skrb za	lepo	ali deževno vreme, prave vremenske navdihe dobivaš	A
vso zadevo, začeli gladiti torej sistematično,	lepo	po vrsti, vendar vse od kraja, kot je navada	A
zrak s svojimi sekirami, takšna sekirica kar	lepo	vohlja za človeško krvjo, kar lepo cefra vijuge	A
sekirica kar lepo vohlja za človeško krvjo, kar	lepo	cefra vijuge cigaretnega dima, dirja mimo svetilk	A
tega ne bo več treba, tam čez polzi kamen,	lepo	počasi, ker se ne mudi, colo za colo, zelo natanko	A
drvarjih Položil je vrane k stebru pod korom, jih	lepo	razvrstil, da niso delale drug drugemu napote	A
potlej se je brez odlašanja lotil zadev, jih	lepo	razvrstil po njihovi teži, jih velikodušno prerešetaval	A
konice gledajo navzgor proti stropu, enotnost jim	lepo	pristoji, tako so navajeni, jemljem jih iz kozarca	A
na svoje roke, obcepetal je dojilje, kobacal	lepo	po vrsti iz hlačk in srajčk, se smolil skozi	A
štupo, mislim trikrat, če ne večkrat na dan,	lepo	po vrsti, zjutraj, opoldne in zvečer, torej	A
bi zvedela zanjo, komaj da bi jo opazil sam,	lepo	smrt bi imel, marsikdo te bi zavidal zanjo,	A
vsako vlakence moje kože, vse je sistematično in	lepo	po vrsti pokril s poljubil, od spredaj in zadaj	A
številu, dal je torej množico, tako da je pogreb	lepo	uspel, slovo je bilo moško kratko, manj čustev	A
od začetka proti koncu, od spredaj v ozadje,	lepo	po vrsti, kot je naneslo, ker je prej dospel	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani