»O, dober večer, luna!« se je razveselila in se nagnila k šipi, da bi jo bolje videla. »Vem, da ni lepo kukati skozi okno, a nisem se mogla upreti skušnjavi, da te ne bi pozdravila, zdaj, ko se ti je, kot vidim, spolnilo vse, kar si si želela,« ji je pomežiknila luna. »In kaj mi boš torej zdaj rekla, moja ljuba regratova cvetka, ko veš, da je res, kar sem ti pravila?«