nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Kadilo in špajka sta v primerjavi s tem vonjala kar zoprno. Tjaž je povesil oči k množici, se ji dobrohotno nasmehnil in svečano pokimal, to je bilo najmanj, kar ji je bil dolžan, potlej se je brez odlašanja lotil zadev, jih lepo razvrstil po njihovi teži, jih velikodušno prerešetaval in reševal, vsi so prejeli, kar jim je pristajalo, množica je morala občutiti spremembo, ker se je v takem številu in s takim zagonom izpostavila novemu, svežemu vetru, ki je hladil in poživljal. Tjaž je odprl usta, vendar mu ni bilo treba spregovoriti, blagovest mu je ležala na jeziku.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani