nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Izučil si se žvižganja posebej za svojo vas, tej plesnivi zbirki hiš na ljubo, čeprav jih je na tisoče podobnih, žvižgaje prehodiš samo svojo vas, kakor je njena zasluga, da si se sploh naučil žvižgati, prej nisi za to kazal nobenega nagnjenja, njena pobuda je to, dala ti je na voljo prostor in čas za vaje, neomejeno si se lahko vadil v žvižganju in šobljenju ustnic, da dajo glas, tu te žvižganje veseli in ima svoj smisel, tu najde žvižg zaslombo v žvižgu, tvoja žvižganka opade vaščane, zvočni strdki jih srepo pobijajo, dober žvižgovec si postal in že prihajaš na glas, nažvižgal si boš ime. Kadar greš skozi vas, jo presekaš na dva kosa, na levi in na desni kos, doslišiš vaščane v levem in vaščane v desnem kosu vasi, leviš in desniš svoje vaščane, ozreš se zdaj v to, zdaj v ono smer, izbiraš svoje ljudi na desni in levi in jim ponujaš priliko, da te pozdravijo, omogočaš jim torej, da spregovore prvi stavek dneva, da spravijo v promet prvi osebek in povedek, ki
najraje postrežeta z vremenom, zaradi tebe ugotovijo vremensko stanje na tešče, prisilijo te, da prevzameš z njimi skrb za lepo ali deževno vreme, prave vremenske navdihe dobivaš, vztrajna vaja in izkušnje so ti izpilile posluh, v trdih spoprijemih si se usposobil za uglednega vremenarja. Vmes zajaskajo kokoši, ali nadodajo goveda, ali bavkne pes, na pse se zaneseš, vedno so bili na tvoji strani.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani