Čutil sem neko nit, ki naju je zvezala in začuda sploh ni bila več tista pasja, na kateri dama pelje pudla. Bilo je nemara celo nasprotno: zmogel sem ji zdaj že biti ob rami in bilo mi je lepo v takem paru. Deklice, ki so doslej tako stopljale z mano, so bile resda bolj vihrave in drugače mlade, Bronja pa je bila zdaj zame vse bolj neka, ki ni rasla z leti, ali pa ji je kljub časom preostala želja.