nova beseda iz Slovenije
je našlo dvoje src v pravi ljubezni.« »To je | lepo, | to je prav!« je govoril s težko ironijo Damjanov | A |
hudičem izsilil ono pismo in je kriv teh batin, | lepo | mirno na straži, gleda v krasno slovensko noč | A |
iskro žrebe. »Četudi ni v vsaki luknji raka, | lepo | živalco ste pa le kupili v Črešnjevku!« sem | A |
sveti Jožef, Jezus in Marija. Zdaj Vas pa | lepo | pozdravlja Vaš stari tovariš in prijatelj Tone | A |
mežnar. Žena ga je rotila in spreobračala, z | lepo | in z grdo ‒ ne beseda ni zalegla, ne palica | A |
da se olajša. Helebardo je zasadil v tla in | lepo | počenil. Ondi pa so rasle robide in ko je hotel | A |
bokal vina. In so bili ostriženi in obriti tako | lepo, | da drug drugega niso več poznali, nego so se | A |
bogato žetev. Pa kar je pognalo in se tako | lepo | šopirilo, so bile same mlade koprive in nič | A |
Naročila si je za groš kruha, za groš žganja. | Lepo | počasi je žganje polivala na kruh in kruh zalagala | A |
dolga leta, da ni bila smetana v Butalah tako | lepo | mastna in nagnusno dobra.Pridigar je sila čislal | A |
svetemu Antonu namazal okoli ust, in sta se | lepo | prijazno vrstila in je bilo svetemu Antonu sladke | A |
lastnost kaše in ko so bili vsejali proso in jim je | lepo | vzklilo in z bogatim latjem budilo najlepše | A |
tako: najprej naj se zajcu detelja prepove z | lepo | besedo ‒ morebiti bo pomagalo.In da ne bo zamere | A |
latvico je smuknila k mlinskemu kolesu, tam je | lepo | počenila in nastavila latvico s kislim mlekom | A |
Butalce, pa so se muzali in pozdravili župana: » | Lepo, | lepo, gospod župan ‒ ali ste kokljo pripeljali | A |
pa so se muzali in pozdravili župana: »Lepo, | lepo, | gospod župan ‒ ali ste kokljo pripeljali k birmi | A |
priči ubije in bodo dobili za njegovo glavo | lepo | darilo: iz občinskega hranilnika tri tolarje | A |
so živeli dedec, baba in svinja in so se prav | lepo | razumeli med seboj.Pa ko je bila svinja dosti | A |
Cefizelj je ključ vzel in pohlevno odklenil vrata, | lepo | čedno je pograbil meso v rjuho, ga vrgel čez | A |
Dideldač pa je pričel pripravljati kovačnico, | lepo | ob cesti da bo stala, ‒ sem in tja, kraj Butal | A |
mesto zvona so imeli notri obešen koš, tako | lepo | res ni pel kakor resničen zvon, toda zato je | A |
čudni ljudje: iz mila delajo jabolka in jih | lepo | pobarvajo rumeno in rdeče, da jih fantje kupujejo | A |
mimo samostana očetov kapucinov. Bilo je zelo | lepo | in se je sloves krepostnega mesta krškega silno | A |
To ti ne gre, brate! Nego da zajameš | lepo | od kraja kakor jaz, vsak od svojega kraja, po | A |
če ne bo cena za mast že višja. To je jako | lepo! | Če pristopiš k plotu, koj prično gagati in vratove | A |
koli je dekle, vsako ima poba.« In je jako | lepo | gledati, kako gladko mu teče vir poezije izpod | A |
moj sopotnik na svoj votli zob. Bilo je precej | lepo. | ‒Bohotni šop trave iznad vode da je zanimal | A |
golobica, pridna si, strašansko si pridkana ‒ kako | lepo | sklepaš ročici.Pravijo, da boš postala nuna | A |
ročici. Pravijo, da boš postala nuna, ker tako | lepo | sklepaš ročici in zavijaš očki. Ali boš nuna | A |
Ime ji je torej Breda. Mlada Breda ‒ | lepo | ime!Pa bi ji bilo lahko ime tudi Veka, Sreba | A |
pozorno posluša. Seveda pripovedovati ji je treba | lepo, | z donečim glasom in z vznesenimi modulacijami | A |
svojo tožbo, plačate nasprotnici stroške in se | lepo | zopet vrnete k domačemu ognjišču.« Gospodu Karanfilu | A |
krepko besedo ustvaril razpoloženje in obtoženca | lepo | po domače pripravil na to, kar ga čaka.»Stric | A |
nasedel: pri nas!« In potem je šlo izpraševanje | lepo | svojo pot.»Kdaj si rojen? | A |
morem! Ali naj fantu zatrem duha, ko se mu tako | lepo | razvija?Kakšen bi bil oče! | A |
prinesla nekaj novega: ranjence. Prinesla jih je | lepo | število, vse časti vredno število.Kaj bi z njimi | A |
dan buško na čelu; fantek je dobil prek glave | lepo | belo obvezo in zdaj je bil sam »′anenc«, živ | A |
večkrat sliši: »To se ubije!« Začel mu je peti | lepo | pesem »Tadam, tadam ... «, ki se v odrasli slovenščini | A |
naš fantek nagajčka. Marija zibala, je pela | lepo: | Ajčka, tutajčka ... « in se ji ne mudi nikamor | A |
Tako in Bog vas spremljaj na vaših potih!« | Lepo | sva se razločila in z nakazilom v rokah nisem | A |
generala. Punčka je bila pridna, dogodek se je | lepo | iztekel, zavesa je že padla, že so se zapenjali | A |
pravici vsa zasluga in gumb tudi, jaz sem moral | lepo | tiho ždeti doma, s stisnjenimi zobmi zijati | A |
izpreminom. Še druge se ravnajo po vremenu, ali je | lepo | ali grdo. Moja gospa je imela uro in ni šla | A |
nočno omarico in ko odmoliš in preden ležeš, jo | lepo | naviješ ‒ to ne more biti drugače in je utemeljeno | A |
niti meni ne ugaja. Toda komur ne prija junak, | lepo | ga prosim, naj strese svoj žolč nad junakom | A |
z navdušenimi živio in hura klici se povest | lepo | spodbudno završi. Takšen je bil moj načrt. | A |
vrlinami telesa in duha sem ga bil opremil, | lepo | dušo mu vdahnil v prikupno vnanjost.Tak je bil | A |
razidejo spat. Tako sem imel v splošnih potezah | lepo | čedno zasnovano drugo poglavje svoje povesti | A |
smeri. »Vidiš, moj dragec,« sem dejal, »to je | lepo | in me veseli, da te je sram.Kajti so drugi, | A |
sram, ampak je kar povedal: »Ko bom prišel z | lepo | trù, bom pritiskal in piskal na bobù.« Stvar | A |
Po listih nabirajo zanje milih darov. | Lepo! | Toda pričenjajo z nabiranjem vsakikrat šele | A |
sem se že dotaknil. In tako majhen je še in | lepo | rejen ‒ odojak mu pravimo po hrvatsko!In pa | A |
počitku, ga preloži v njegov kurnik, ona pa leže v | lepo | že razgreto gnezdo.Meni fant ne hodi gret ležišča | A |
je stvar v veščih in varnih rokah, in sva se | lepo | poslovila. No in potem sem, kakor me je pooblastil | A |
naučila od starejšega ‒ in bi jih bilo slišati | lepo | kakor korarje v polkrogu za oltarjem, da ne | A |
brezobzirnostjo prekinja korarski zbor z izjavo, da ve | lepo, | lepo smešnico, in ne čaka, marveč jo korarskemu | A |
prekinja korarski zbor z izjavo, da ve lepo, | lepo | smešnico, in ne čaka, marveč jo korarskemu zboru | A |
v njih profesorskega. Jaz mislim, da je to | lepo | povedano.In so hiše in niso hiše. | A |
sestro! Ti, Janez, ne kašljaj za mizo, nego | lepo | se obrni v stran, kadar te prime! Franek, kadar | A |
Lev najmlajši, ogibaj se nedostojnih šal! | Lepo | dajajte pogumne odgovore, ne samo »mh« in »nak | A |
domače suknje popadali že vsi gumbi in jih nosim | lepo | spravljene v žepu. Da sta moji galoši obe za | A |
poskusil, da se ga iznebim. Preganjal sem ga z | lepo | in z grdo, z mokroto in suhoto, od zunaj in | A |
sam doživel in čutil in užival, kako se ti bo | lepo | šetal po tvojega rojstva kosteh.Bog te požvižgaj | A |
za puhle in piškave nečimrnosti. Svoje želje | lepo | spišejo na listke ‒ kateri še ni sam kos pisanju | A |
da si poiščejo zavetja po tujih hišah, in ni | lepo | od mestne občine, da se sama ne briga za svojo | A |
bo, kaj bi si izbirala takale!« »Marija je | lepo | ime,« je pritrdil vljudni krojač, ki je bil | A |
se pomenili to in drugo, potem se je Lončarka | lepo | poslovila od vseh in umirjena mahnila s prazno | A |
denar, izvabljen s to pretvezo ali z drugo, | lepo | spravljala in hranila. In je bila tudi dobra | A |
zapisano, da vina baš ne sovraži! Toda imel je | lepo | domačijo, najlepšo v Kosezah, in je zlasti bil | A |
si s takimi računi ni belila glave; videla je | lepo | domačijo, ki zanemarjena hrepeni in kliče po | A |
Vračal se mu je pogum, popravil si je klobuk | lepo | na čelo in pritrdil: »Vroče.«Izpregovoril je | A |
Pa je bil Smuk slabši pevec nego pivec in je | lepo | to pesem, komaj jo je pričel, tudi že zavozil | A |
da je pošteno sedel, potem pa je izpregovoril | lepo | napitnico: »Da bi ga še velikokrat pili pri | A |
in če ležišče ni bilo gosposko, je imelo zato | lepo | vrsto drugih lagodnosti.Prvič ni bilo treba | A |
Zdaj sem te sita! Če se ne maraš z | lepo | izpametovati, te bodo pa z grdo.Naj te pa prekličejo | A |
naklonjenosti ji ne bi baš povišal tak nastop. Z | lepo | bo laže priti do cilja nego z grdo.Izprevidela | A |
prešle misli na dobrega Smuka in na njegovo | lepo | domačijo, pa se ji je pričelo zdehati in je | A |
»Tako? | Lepo! | O, vi ste jako ... | A |
ki jo je gospodična odpirala in razgrinjala. | Lepo | rdeča je bila, sila je imela predalov in vsi | A |
brez besed in prerekanja vzeli za svojega in ga | lepo | vzredili in vzgojili in mlada Micka je bila | A |
ali pa rž požeti, ‒ ne poboljša se ne! S to | lepo | domačo priliko, biserom narodne modrosti, pa | A |
lastnosti. Posebno toplomeru ne očitam nič; | lepo | in brez hrupa se v sončni gorkoti razteza, kadar | A |
Z GORENJSKEGA Na kveder! | Lepo | je bilo, prav lepo, in dobro smo se imeli, prav | A |
GORENJSKEGA Na kveder! Lepo je bilo, prav | lepo, | in dobro smo se imeli, prav dobro; precej sem | A |
včerajšnja pot iz Trebnjega v Mirno, čeprav je imel | lepo | okovane čevlje na nogah, zanesljivo gorjačo | A |
kritik. No, naš »panoramar«, kakor mu pravimo, je | lepo, | brez ugovora prevzel novi, po usodi mu naklonjeni | A |
gledališkega poročevalca! ‒To je bilo vse prav | lepo! | Saj smo bili v resnici krvavo potrebni kritika | A |
gospoda v desni proscenijski loži, ki je s svojim | lepo | donečim basom vrlo podprl finale zadnjega dejanja | A |
vanju«. Razmišljen sem omenil, da je to prav | lepo | ‒ naj le pridno hodi h kuševanju ‒ vse je dobro | A |
nisem mislil, da zna Janko v treznem stanju tako | lepo, | premišljeno in prepričevalno govoriti! Vsaj | A |
Res: izvedenca pokličejo v sobo. Bil je | lepo | rejen gospod, ki je prav dostojanstveno dišal | A |
rojena 5. oktobra 1836. Vsi ti podatki so se | lepo | čedno zabeležili v sirotinski knjigi.Sirotinska | A |
za otroško varstvo! Postavil se je, kako je | lepo | govoril na ustanovnem zboru, hakrament!»Nujna | A |
stopinje zvene, pri . / . / stran 129 . / nas pa | lepo | gorko kakor pri peku; zunaj vas še iz hlevov | A |
na glavni trg. . / . / stran 6 . / Tam ga | lepo | in rahlo razlože po sto let starem tlaku iz | A |
bolje! Kar jim potem sodnija izplača pričnin, si | lepo | po bratovsko razdele med sabo.Tožene razžalitve | A |
poslanec, živela sodnija!« in potem intoniral » | Lepo | našo domovino«, pa je moral umolkniti, ker ga | A |
plaho dekletce. Zdelo se ji je, da bi bilo kaj | lepo | živeti, če bi ne bilo tujih ljudi na svetu, | A |
sploh niso šli spat, le poslušajte, kako se | lepo | deró!« Razposajeno se je zasmejala, hitela najprej | A |
večkrat. Saj so hvalili fanta: rekli so, da | lepo | poje, posebno tisto od ‚Pijanega študenta’. | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |