lepa (2.101-2.200)

Danes ne.« Takrat je	lepa	gospa sedla v avto, na šoferjev sedež in izpod	A
vseeno,« je vdano v usodo spet rekel Robi. »	Lepa	gospa zbira kri.Mladih ljudi, čisto in, kakor	A
kakšne namene jo uporablja, tega ne vem.« »	Lepa	gospa, kaj pa je to?« »Lepa gospa, je lepa gospa	A
»Lepa gospa, kaj pa je to?« »	Lepa	gospa, je lepa gospa.Predvsem lepa, lepa.	A
Lepa gospa, kaj pa je to?« »Lepa gospa, je	lepa	gospa.Predvsem lepa, lepa.	A
»Lepa gospa, je lepa gospa. Predvsem	lepa,	lepa.Drugače ne znam povedati.«	A
»Lepa gospa, je lepa gospa. Predvsem lepa,	lepa.	Drugače ne znam povedati.«	A
Ploščico sem moral nesti v banko, naročila mi je	Lepa	gospa.Grozila je, da bo povedala očetu, povedala	A
»Saj to pa že presega vse meje.« »Kdo je	Lepa	gospa?« sem hotela vedeti. »Ne vem,« je rekel	A
namen?« sem hotela vedeti. »Gospa Biba je bila	Lepa	gospa.Od nas je zahtevala kri, jo potem prodajala	A
zgroženo rekel šef banke. »Še to,« je rekel Mile, »	Lepa	gospa je vašemu kriminalistu Frančku v vodo	A
pravite?« . / . / stran 12 . / »Hvala ... hvala	lepa,	« je takoj pristala Agata.»Rada bi se tudi malo	A
se mu sanjalo. »Tako majhna dežela, pa tako	lepa	in raznolika,« sem zasanjano opazovala pokrajino	A
sladko nasmehnila, in rekla, bolj tiho kot ne: »	Lepa	beseda vedno lepo mesto najde!« »Kaj ima to	A
dobro češenj zobati. Sicer pa še Olga pravi, da	lepa	beseda lepo mesto najde.»Zlati prah za nohti	A
stran 34 . / Elegantna ženska je lepša kot	lepa.	◆ En dan poučuje drugega.	A
◆ Kakor rosa vročino hladi, tako dobra in	lepa	beseda stori. ◆ Kakor se daruje, tako se vračuje	A
Laž je ključ h koncu. ◆ Laž je slepa, vendar	lepa.	◆ Laž mora imeti obleko, a resnica hoče biti	A
◆ Lep obraz je nemo priporočilo. ◆	Lepa	beseda lepo mesto najde. ◆ Lepa beseda nikomur	A
◆ Lepa beseda lepo mesto najde. ◆	Lepa	beseda nikomur ne preseda. ◆ Lepa pesem srce	A
◆ Lepa beseda nikomur ne preseda. ◆	Lepa	pesem srce razvedri. ◆ Lepa ženska moža zanima	A
◆ Lepa pesem srce razvedri. ◆	Lepa	ženska moža zanima, prikupna ga osvoji. ◆ Lepega	A
slona. ◆ Narejenost je smešna, naravnost pa	lepa.	◆ Nasprotnika moraš poznati, če se hočeš z njim	A
da živi, temveč, za kaj živi. ◆ Skromnost je	lepa	čednost. ◆ Slab človek vse obrača na slabo.	A
namenjena. ◆ Še kol je lepši, če se dene nanj	lepa	obleka. ◆ Še medveda naučijo z lakoto plesati	A
draginje ne cene, ampak reveže. ◆ Točnost je	lepa	čednost. ◆ Toliko časa je boter, dokler je bokal	A
Ključa pa od sebe ne dene.« Razbojnik ji reče: »	Lepa	moja mlada, lezi vdrugič v posteljo in reci	A
pasjeglavci po teh krajih, je plela neki dan	lepa	deklica sama na njivi.Kar zagleda, da jih gre	A
ves glas in brez prestanka peti: »Ku-ku-ri-ku,	lepa	Marica v koritú!Ku-ku-ri-ku, lepa Marica v koritú	A
ku-ri-ku, lepa Marica v koritú! Ku-ku-ri-ku,	lepa	Marica v koritú!« Ko snubači zaslišijo in uganejo	A
in čestitajo k nenadni slavi in moči. Nato ga	lepa	kraljična prime za roko in ga pelje k oknu.	A
hišice, v kateri je odrastel, je stala velika,	lepa	hiša, a v nji so pre bivali tuji ljudje, od	A
goldinarjem dobi še drugih sto. ‒ Plača je bila res	lepa,	a kdo bi ne utegnil razjeziti se nad hudomušnim	A
rekel: »Nedaleč od tod je mlin, v katerem je	lepa	deklica. Jutri hočem iti ponjo.«	A
kolom, da obleži mrtva, nato pa stopi v grad.	Lepa	deklica prihiti k njemu, ga pozdravlja kot rešitelja	A
zato, ti pa obleke ne dam,« je odvrnil fant.	Lepa	deklica je le prosila in prosila, on se je samo	A
dveh bratov, če ne, te zmelje v sončni prah.« »	Lepa	hvala,« se je zahvalil pastirček in odšel dalje	A
veseli.« Oče pa jo sili in sili, da se naposled	lepa	kraljična vda. »Naj bo po vaši želji,« reče	A
najmlajšo hčer; malo se bomo poveselili, ker nas bo	lepa	družba!« Vrag odpelje tako še najmlajšo hčer	A
otroka denejo v sod in vse skupaj vržejo v vodo.	Lepa	gospodična je v sodu jokala, ker se je gotove	A
prostranimi sobami. V teh sobah naj bi bila	lepa	oprava in draga posoda.Mati in on naj bi se	A
izbiranjem tako ne dosežeš ničesar. Če je žena	lepa,	te bo varala; če je grda, ti ne bo ugajala;	A
stran 69 . / Med predstavo sedi poleg njega	lepa,	mlada dama, ki se zelo začudi, ker njen sosed	A
»Bil sem na kronanju novega carja. Bila je	lepa	slovesnost. Car je odšel iz dvorca v stolnico	A
ga Rusinja ne razume: »Če kakšna dama ni ne	lepa,	ne mlada, bi morala priti o pravem času in nas	A
stric, star skopuh, je Balzacu pripadla kar	lepa	dediščina.To novico je takoj sporočil prijatelju	A
salon je bil tedaj duševno središče Francije.	Lepa	markiza je imela navado, da je z rokami otipavala	A
kot vi in lep kot jaz?« . / . / stran 181 . /	Lepa	gospa, katere mož je bil hudo bolan, je vprašala	A
res posrečilo. Shaw mu je nato dejal: »Prav	lepa	hvala, mladi gospod, toda nekoč mi je ob taki	A
dekoltirani obleki in z dragocenim nakitom nenavadno	lepa	in mikavna.Drugače zelo zadržani fizik jo je	A
Obenem mu je stisnil v roko bogato napitnino. »	Lepa	hvala,« je rekel presenečeni Figaro, »to je	A
mu sluga sporoči, da bi z njim rada govorila	lepa	in mlada dama. »Naj vstopi,« reče Tino.	A
Človek božji, kako pa potem veste, da je mlada in	lepa?	« »Ker bi sicer ne vedela za vašo skrivno telefonsko	A
je pisano pogledal in dejal: »A tako? Hvala	lepa!	Če leto dni ne bi pil, bi si lahko kupil sam	A
bi si lahko kupil sam kar tri obleke! Hvala	lepa	za tvojo prijaznost!« Pa ga je zvrnil iz jeze	A
zamahnil z roko in šel počasi dalje. »Ta je pa	lepa!	« se je zasmejal Kidrič, »kaj naj jaz počnem	A
časnikih tekmujejo v živahnosti. Na njih so sama	lepa	dekleta, ki veselo nasmejana odkrivajo zdrave	A
je sprehajal po mestu in zagledal v trgovini	lepa	nalivna peresa.Stopila sta vanjo in precej časa	A
moške kozmetičarke. »Ko si se oženila, si bila	lepa.	Zdaj, ko si se me odkrižala, moraš biti še lepša	A
Zunaj juj, notri fuj.	Lepa	fasada, pod zidom insekti. Da mi ni dovolj pogled	A
polenti. Prišla je njegova polsestra Rezika,	lepa	sloka osemnajstletna deklica, ki je delala v	A
me je delo vsega prevzelo.« ‒ »Ali je bila	lepa,	lepša kot sem jaz?«»Lepa je bila ‒ lepša, lepša	A
‒ »Ali je bila lepa, lepša kot sem jaz?« »	Lepa	je bila ‒ lepša, lepša ni bila.«‒ »In kje je	A
jih je včasih zašepetala v sanjah ‒ nič. Kakor	lepa	senca je stopala dan za dnem po hiši, iz sobe	A
rekla Julija zvečer svojemu možu v postelji. »	Lepa	je in vsak dan se oblači v drugo obleko.Čemu	A
človeka ‒ vitek, suh fant, veselih oči in pa	lepa	Jela, nekoliko manjša od njega, tako da se je	A
njenih sorodnikih,« je vprašal uradnik. »Hvala	lepa,	ne potrebujem,« je odgovoril Aleš Robida z istim	A
pustil niti za tisoč dinarjev, čeprav je to prav	lepa	vsota.Njemu pa to ni nič.	A
Marsikatera med njimi je bila prav mlada in	lepa;	posebno pa so se jim podale bele rute okrog	A
čemur je tudi pripomogla njegova korenjaško	lepa	postava in prijazno vedenje, kajti končno je	A
punca, ki jo je peljal iz mesta. Ravno tako	lepa,	samo mirna in nekako zelo pomembna: vzravnana	A
Prepoznal jo je, takoj. Ni pa mislil, da je tako	lepa.	Pravzaprav je vedel, da je lepa, ne pa, da je	A
da je tako lepa. Pravzaprav je vedel, da je	lepa,	ne pa, da je tako. Potem se je na sceni pojavil	A
in spokojno, kako leži na blazinah ganljivo	lepa	in nebogljena kot kakšna uvela cvetka. Potem	A
mehke in ponosne oči, ki so se upirale vanjo. »	Lepa	Mara!« je dejal mehko, nežno in se spet nasmehnil	A
bliže se je primaknil in pošepetal: »Le Kazimir,	lepa	Mara!« Ni se upala ganiti, tako sladko, tako	A
Vedno več tujcev je prirojilo v vas. Učili so	lepa,	divja dekleta ljubiti za pisan trak, za zlatnik	A
»Tudi.« »Ali so tam	lepa	dekleta?« »Lepa in nelepa.«	A
»Ali so tam lepa dekleta?« »	Lepa	in nelepa.« »Lepša kakor tu?«	A
mislila na njegova usta, ki so trpka, ponosna,	lepa	in strašna, ki so gotovo malo poljubljala, ki	A
je delal. Kjer koli se je prikazala njegova	lepa	kodrasta glava, povsod se je oglasil smeh in	A
Osemnajst let je bila stara, tri mesece omožena,	lepa,	krasna, njen mož je bil bogataš in le malce	A
In zato so moški tako silili za njo.	Lepa	je bila, prijala jim je ‒ in kaj je treba do	A
se s pijanci vlači okrog, pripoveduje, kako	lepa	je bila njena prva ljubezen, zvesta, globoka	A
nagačena velika sova, med onima je gledala s stene	lepa	glava divje koze nad dvema puškama. Ostrmela	A
Kako smo si tuji, kako smo si tuji! »Hvala	lepa,	« se je oglasila zdaj sestra. »Veš, zelo si me	A
Kaj je njim šuma?! Res, govore:	Lepa	šuma, fina šuma!Ali takoj pristavljajo: Koliko	A
prihajajo, odhajajo, prijetna paša očem. Bila je	lepa.	Čista in plemenita lepota se je razlivala nad	A
vedno odneslo v burni svet. Tilda je bila	lepa	kakor majniško jutro, visoka in vitka. Nekaj	A
je šel k poroki kakor na veselico. »Kako si	lepa,	nevesta, kako si lepa!« je govoril.»Kakor dva	A
veselico. »Kako si lepa, nevesta, kako si	lepa!	« je govoril.»Kakor dva goloba bova živela.	A
Nimam moči nad njim. Ti si mlada,	lepa,	rad te ima, ti boš lahko dobila oblast nad njim	A
meni. Pustim te zdaj, da se oblečeš, da boš	lepa,	ko se vrne Roman. Oh, res mi je prizadel velikih	A
Ni mogla zaspati.	Lepa	mesečna noč je bila zunaj, skozi nezagrnjena	A
in počitka potrebna, je ni nihče pogrešal. »	Lepa	je, ali dolgočasna,« to je bila njihova sodba	A
resnoba. V drobnem telescu je prebivala trdna in	lepa	duša. »Tako šibka si in majhna,« je rekla Tilda	A
materi zganilo srce v prsih. »Kakor angel je	lepa,	« je mislila in jo gledala s čistim in svetim	A
zanimivih knjig iz knjižnice in od tovarišev. »	Lepa	literatura je pravzaprav sentimentalnost,« je	A
Lepo ju je bilo slišati zvečer. Imela sta tudi	lepa	glasova pa sta pela in brenkala.Naučila sta	A
prazno dušo, ki ne pozna resnobe in ne ponosa!« »	Lepa	noč je,« je rekel Rajko, ki je prišel za njo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani