lepa (101-200)

Vrne papir. . / . / stran 153 . /	Lepa	družba!Slugi.	A
To je preveč! No, ta bi bila	lepa!	Gostom.	A
Če sem z rokó oskrunil roko tvojo, svetnica	lepa,	rad se pokorím. Dva romarja se bližata mi ustni	A
dobro jutro, gospodje! MERCUTIO Dober večer,	lepa	dama! DOJKA Zakaj dober večer?	A
prihaja. PARIS Ah, ravno prav, nevesta moja	lepa!	JULIJA Šele potem, ko naju poročé.	A
Oprosti mi! - O draga Julija, zakaj si tako	lepa?	Kaj naj mislim, da je vzplamtela breztelesna	A
gesto. Zvečer pride Grudnovka, in Grudnovka je	lepa	ženska ...Delaj, kakor sem ti povedal!	A
GRUDNOVKA: Zdaj nikoli več ... Samo ena sama	lepa	minuta je bila, in komaj porojena, je že padla	A
spat. . / . / stran 67 . / Ta bi bila res	lepa,	da bi še naprej lahko druge ščipal. FRANCELJ	A
vse za nas, vse, tako je rekel, potem je ta	lepa	dežela celo naša in meni vladištvo ne uide.	A
kmalu za njima menih PRVI VOJAK Glej, tu	lepa	ženska, to je zame. DRUGI VOJAK In zame.	A
Vojaka odideta. Ne boj se,	lepa	Zorislava, tebi ne bode nihče ničesar storil	A
je pripovedoval krošnjar kupec to zimo, da ni	lepa	ni zdrava. Zakon jima ni srečen.	A
kriva. FRIDRIH In prijazna volja od vas,	lepa	gospica, nam je ljubša nego vsaka druga sijajnost	A
Deseničar ima lahkomiselno lepo hčer? SOTEŠČAN	Lepa	je, a lahkomiselna ne.Vrlo dekle je, ponosno	A
bila mlada, in med teboj, kakor si sijajna in	lepa	tu pred menoj, razloček, kakor med soncem in	A
Razvadili ste ju, to je.	Lepa	fanta ali premalo pameti, to je.Preposkočna	A
Zato sta sinova začela. Lahko se postavljaš,	lepa	sinova imaš.Dva falota! Dolenc.	A
ostal tam, kjer si bil, če ti nisem zadosti	lepa.	Košir. U-uh!Ali si ga videl osata!	A
Benčinovi bi dali svojo.	Lepa	je, denar ima, vsak bi bil vesel, če bi jo le	A
Težava je brez krajcarja.	Lepa	krava, fina dojenica.Vsaj trideset goldinarjev	A
Ema gleda proti ozadju. Kako je	lepa	noč nocoj... (Zamišljeno.)	A
naj zopet bolna duša mi okreva! O zemlja	lepa!	Nekoč bodem pal brezčuten, mrtev v mehko tvoje	A
ki moj duh za vzor ga ima. Modrost je pač	lepa	vrlina, a kaj, če le njemu je v čast, jaz rada	A
umetnost, slava, moč ‒ priroda le ostane večno	lepa.	Brez konca In sodbe si navzkriž gredo brez	A
»Izpit je kelih.« In glej ‒ približa se mi	lepa	žena, kot vodna vila vstane iz valov, v obleki	A
/ stran 23 . / Sladka materina govorica,	lepa	mimo zemskih vseh glasov, mojih misli in čutil	A
med ljudmi. . /\ .. stran 15 . \/ In vendar -	lepa	je kot prej, ne, lepša in krasnejša je, pa v	A
navadil! . /\ .. stran 29 . \/ Poklon Hvala	lepa	za besede lepe, hvala lepa, ljubica mladenka	A
Poklon Hvala lepa za besede lepe, hvala	lepa,	ljubica mladenka! Bila je beseda tvoja sladka	A
v tem plamenu gorim na veke pogubljen. Pač	lepa,	rajska kača si, mehka in živa ti, in blaženstvo	A
ljuba, adijo! . /\ .. stran 43 . \/ Aj, ta	lepa	krčmarica Aj, ta lepa krčmarica, kak je gladka	A
stran 43 . \/ Aj, ta lepa krčmarica Aj, ta	lepa	krčmarica, kak je gladka, kak je sladka, ona	A
klobuka vzela! Da le ni klobuka vzela moja	lepa	krčmarica! Drugo mi bo že vrnila, kadar moja	A
pokrita. Mlado dekle notri na šumečem stroju šiva	lepa	krila po pariškem kroju. Ko bi le jeziček bolj	A
že pride k meni njen lepi mož. Ej, lepi mož,	lepa	gospa! »Preljubi moj, predragi moj, moja ženka	A
vse svoje srečne dni... . /\ .. stran 89 . \/	Lepa	roža Lepa roža v svetli gredici, zélenem	A
srečne dni... . /\ .. stran 89 . \/ Lepa roža	Lepa	roža v svetli gredici, zélenem vrti, sapica	A
dereč, kot oblak nad ravninami gnani in, ljubica	lepa,	nikoli midva se ne vidiva več! Če pa v žitja	A
priplove nad staruha, nad staruha do drevesa	lepa	ptica, čila ptica, lepa čila krilatica. In otresa	A
nad staruha do drevesa lepa ptica, čila ptica,	lepa	čila krilatica. In otresa si peresa in glavico	A
da mogel bi počiti vsaj pri gorki ljubici!	Lepa,	gizdava devojka postelj bi narejala in ozirala	A
da ženske te ne morem nikdar pozabiti, saj	lepa	ni Bog ve kako, toda pač! Ne smem tako govoriti	A
Ne smem tako govoriti. O,	lepa	je res!Te njene oči so že marsikoga zmotile	A
poveša oči hčerka županja. Komur bo ženka	lepa	mladenka, srečen pač tisti!Poljan dal mu bo	A
teboj, do cesarske, do belega doma? Gotovo si	lepa	gozdarjeva hči, o kteri vse ljudstvo okrog govori	A
priporočil je in obljubil ji priti čez kratko. »	Lepa	hčerka mojà, prej vesela tako, zakaj si, zakaj	A
ljubljena hčerka mojà: da bila bi ženka mu,	lepa	gospa, ta lepi mladenič te snubi; iz srca bi	A
stran 221 . \/ Pijanec Daj mi, daj vinca,	lepa	točajka! Radi mezinca ni ti mogoče?	A
trdna do groba. Druga je roža roža-gartroža,	lepa	in rdeča, najina srca vedno goreča. Tretja cvetica	A
je moje bilo oltar, préd bogstvo ti, zdaj ‒	lepa	stvar. Mornar Nezvesta! bodi zdrava, čolnič	A
bila je sonce, ki so tisti čas sijale. Bolj ko	lepa	Rozamunda, lepši Lejla mu dopade, v grad turjaški	A
/ Ko v grajski dívnjak je prišla, judovska	lepa	deklica, mladenča najde kršen′ga. Za bele jo	A
plesáti z njim deklica vsaka ‒ omrežit′ ga Uršika	lepa	želi, zaljubljeno v njega obrača oči. To videt	A
kaj dela tam kancelir vsak dan? Priljudna in	lepa	je njega hči; al ona zvestó za godca gori.	A
dobre je volje godec domú. Na pragu deklica	lepa	stoji, in solza za solzo ji káplja ′z oči.	A
godca želé. . / . / stran 80 . / In v gradu jé	lepa	hišna bila, priljudna, al zvita tičica. Bila	A
. / . / stran 114 . / Kupido! ti in tvoja	lepa	starka Kupído! tí in tvoja lepa starka, ne	A
ti in tvoja lepa starka Kupído! tí in tvoja	lepa	starka, ne bóta dalje me za nos vodila; ne bom	A
‒ Tam bóg′nje vežo Staroslav in	lepa	njegova hči odpira in zaklepa. Hči Bogomila	A
zaklepa. . / . / stran 158 . / Hči Bogomila,	lepa	ko devica, sloveča Hero je bila v Abidi, nedolžnost	A
al nekaj mu predrzno róko ustavi ‒ bila je	lepa,	Bogomila! tvoja podoba, ki speljala ga je ′z	A
starih časov ko je kralj mu še verjel.	LEPA	NARAVA Zemlja, v líce ti strmím!	A
odreže z mečem nìt mu dníj, in splava	lepa	duša k nebu, in v temo bleda smrt zbeží	A
svetlo solnce, káj ljubó žaríš mi? Zemlja	lepa,	čudom zrèm na têbe ker še nísi vrgla me raz	A
svetlo solnce, več me ne ogrévaj! Zemlja	lepa,	vrzi me raz sêbe, ker nezvéstnik nísem vreden	A
dnévi, mojih míslij blédi žár, zemlja	lepa,	tvoja révi ne pomórejo nikdár. Oh,	A
prijatelj, kaj li v glávo si dobíl, da vsa	lepa,	dolga leta nísi pél, ne vínca píl. Bog	A
zapisal, da umrjem od ljubezni. Čuj me,	lepa	Rozamunda, čuj me danes, oh saj danes	A
grajska vrata. V zori jaše po ravnini mlada,	lepa	Rozamunda, nji na strani Helmigis ...	A
prejšnje sladke dni. . / . / stran 195 . / Ti si	lepa,	kakor ôna živa slika njé ali prazno v	A
Sinoči sanjal sem o tebi; vrnila se je	lepa	noč ko ti ob meni si slonela, poljubljal	A
zemljíco hladno - tvoja, Omar, je devojka	lepa	... A v prevari umrjè ljubezen.	A
razstrt; v snegu škriplje pod nogami cesta,	lepa	ljubica mi je nezvesta, v srcu mojem pa je	A
góro v sobi luč gorí, pred svetilko moja	lepa	ljubica sedí. In sedí in v belih rokah	A
majali, gledali so čudom name: ‚Tako	lepa	še in mlada ...‘ Ali oče moj je hotel in	A
Sanje, sanje! Preteklost, prijatelji, pol	lepa,	pol strašna, ki si jo kličem v spomin, kadar	A
razstrt; v snegu škriplje pod nogami cesta,	lepa	ljubica mi je nezvesta, v srcu mojem pa	A
góro v sobi luč gorí, pred svetilko moja	lepa	ljubica sedí. In sedí in v belih rokah	A
haljah; vsi duhovi duša ena, duša ena,	lepa,	jasna, lepa kot nebó večerno, jasna kot	A
duhovi duša ena, duša ena, lepa, jasna,	lepa	kot nebó večerno, jasna kot pomladni dan	A
so čudom náme. . / . / stran 111 . / ‚Tako	lepa,	tako mlada ...‘ Ali oče moj je hotel; in	A
oči - ugasnila je glorija, pri kraju vsa	lepa	istorija, zdaj pojdi in se napij! V	A
sramežljivo prečudovita Kak sramežljivo prečudovita,	lepa	si danes, devica! Ah, tu ostani, tesno privita	A
Prelepa vaša hiša, oj, prelep je res vaš dvor in	lepa	miza bela mi, nad njo sv. Izidor. Alenčica,	A
Prelepa vaša hiša, oj, prelep je res vaš dvor in	lepa	miza bela mi, nad njo sv. Izidor. Alenčica,	A
XIV Oj učenik slovenskega jezika, kako ti	lepa	je naloga dana! Mladina, za vse lépo, blago	A
prekleto ti vsestransko omahunstvo! »Ta stvar je	lepa,	dobra res v principi, a zdaj ne gre, neugodne	A
. / . / stran 23 . / Koblenz Rena voda,	lepa	voda! Zapeljivo se smehljaj Tujcu se, ki ga	A
odseva. Kaj mi sólza v óko sili, Ko te gledam,	lepa	voda? Oh! spominjam se naroda, Ki se tu še bolj	A
smili! ‒ . / . / stran 25 . / Kaj sloniš, ti	lepa	žena! Bledih lic, solznih očí, Sama v žalost	A
‒	Lepa	res si, zlata Praga! Rim slovanski res si ti	A
ljubezni zadnjo sladkost, Ljubiva, ljubiva se,	lepa	žena! V naročje naj ti naslonim glavó, Otožnost	A
Kaj serce mi žali, težkó ti povém. Dežela je	lepa,	kje pa so zvesti Sinovi ljubeči jo iz sercá	A
Tolažbe mu ne daje in mirú. Dežela	lepa,	ljudstvo krepko, zdravo! Pa kdo mu kaže pot	A
daleč k morju, da bom videl beli prod, kjer je	lepa	Vida prala, trudna, bleda od nezgod. Rad bi	A
duri koč. Še v snu prižiga nam kresove čarobno	lepa	kresna noč! Prepelica Lepa pesem se glasi v	A
kresna noč! . /\ .. stran 45 . \/ Prepelica	Lepa	pesem se glasi v večer. Kadar greš prek polja	A
za tvojo trpko, žalostno mladost, ki je vsa	lepa,	vsa podobna moji, za brez števila čudežnih lepot	A
Ni besede vredno. Savinja	lepa	v svojem ravnotežju, privlačna starka, vredna	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani