lepa (301-400)

Otroci so se ozrli po njivi, ki je bila res	lepa,	in tudi vsa živa, ker je nad njo brenčalo tisoče	A
skala, ki je zdaj žarela v večernem soncu. »	Lepa	je naša Rodica,« je prikimal stari mornar.	A
je naša Rodica,« je prikimal stari mornar. »	Lepa,	« so prikimali otroci. »In visoka,« je	A
Zmeraj jo je gledal. Bolj in bolj se mu je zdela	lepa	in privlačna. Pozimi se je skrila pod belo snežno	A
Na travniku.	Lepa	je, včasih blodorumena, včasih zlata, včasih	A
vstali in pobrali torbice, da bi tekli domov. »	Lepa	zgodba,« je rekla Jelica. »Škoda, da	A
oblivalo mlado zelenje. Vsa dolina je bila tako	lepa,	da bi morala biti velika zibelka radosti in	A
Nismo je marali. A tudi če bi bila	lepa	in prijazna, je ne bi marali, zakaj naša otroška	A
Šivilja je bila. Živa in	lepa	čeča.In prizadejala mu je mnogo gorja.	A
večerji pa sva sedla na prag vežnih vrat. Bila je	lepa	noč, tiha, mirna.Mesečina je že napolnila dolino	A
storil po njenem zgledu. Dolina je bila res	lepa,	saj je bila zdaj do vrha zalita z zlato sončno	A
Zgrudil se je in pri priči izdihnil...	Lepa	smrt! ...Lepa smrt! -	A
Lepa smrt! ...	Lepa	smrt! - ponovi, prikima in potisne solato v	A
sem se vprašal. »	Lepa.	Ne mislim, da je lepa v tistem vsakdanjem smislu	A
»Lepa. Ne mislim, da je	lepa	v tistem vsakdanjem smislu, pač pa je lepa drugače	A
je lepa v tistem vsakdanjem smislu, pač pa je	lepa	drugače, prav po svoje.Prikupna je, privlačna	A
hitreje stopil. Pot domov je bila kratka in	lepa,	čeprav jo je meril s skrbjo.Zadovoljno je stopil	A
so na travnik in se ustavili. - Joj, kako je	lepa!	Kakor nevesta! -	A
47 . / . / -	Lepa	je, - je pripomnil oče, - samo izdatna ne bo	A
sem izkopal. . / . /72 . / . / Zrasla je	lepa	trava, zares lepa trava.Zato sem tisto pomlad	A
. /72 . / . / Zrasla je lepa trava, zares	lepa	trava.Zato sem tisto pomlad kupil še eno kravo	A
nadaljeval svoje glasne misli: - Prav res je bila	lepa.	Tako je bila lepo zalita, da se je kar tresla	A
- Priljudna si.	Lepa	si.Mleka pa ne daješ.	A
motna in gosta, široka, mogočna in silna, toda	lepa	kakor plemenita žival.Mimo hiše se je hrupno	A
- Kakopak!	Šeen,	šeen - lepa baraka, lepa - je prikimaval ded	A
- Kakopak! Šeen, šeen -	lepa	baraka, lepa - je prikimaval ded. -	A
lepa baraka, lepa - je prikimaval ded. - A	lepa?	-je hitro pograbil kadet.	A
je hitro pograbil kadet. -	Lepa!	Lepa! -	A
- Lepa!	Lepa!	-je še dvakrat ponovil in si hkrati pritrdil	A
težke pošiljke, ki sta mu jih pošiljali mati in	lepa	nevesta z medaljončka.Tako visoke slanine še	A
bila narisana sv. Genovefa, ki je bila čudovito	lepa,	kakor so lepe vse svetnice: z razpuščenimi,dolgimi	A
- Nočeš! ... Haha, ta je pa res	lepa!	-je Testena zajela neka čudna veselost.	A
Smiliš se mi, da boš vedel.« »Usmiljenje je prav	lepa	čednost, V katekizmu je nekje celo navedena	A
bajto k Vešpaju in Poloni. Rasla je in bila je	lepa,	zares lepa čeča.« »O, lepa, lepa«	A
in Poloni. Rasla je in bila je lepa, zares	lepa	čeča.« »O, lepa, lepa«	A
Rasla je in bila je lepa, zares lepa čeča.« »O,	lepa,	lepa«se je oglasil stric.	A
in bila je lepa, zares lepa čeča.« »O, lepa,	lepa«	se je oglasil stric.	A
je najprej reči, da je bila baba svoje vrste.	Lepa.	Videl sem žensk, da jih ne spraviš v deset cerkva	A
debelo, pusto odejo. Ta odeja je bila zdaj	lepa,	bledordeča, ker je cvetela; in bila je vsa živa	A
Leži ob morju, v čarobnem delu sveta.	Lepa	dežela je in po vsej pravici jo kličejo Dežela	A
živo dekle, se mu stiska na prsi. - Neda,	lepa	in mlada deklica si, ji pravi Najdù.Tvoja prsa	A
deklica si, ji pravi Najdù. Tvoja prsa, poglej, so	lepa	rožnata jabolka.Ob vsakem koraku lahno zatrepečejo	A
Glasna pesem so tvoje oči.	Lepa	in strastna si, Neda, in Najdù te ljubi.Ljubi	A
Najdù je objemal črno deklico. -	Lepa	si deklica, ji je govoril, lepa si, tako lepa	A
deklico. - Lepa si deklica, ji je govoril,	lepa	si, tako lepa kot Neda, lepša od Nede.Lepo je	A
Lepa si deklica, ji je govoril, lepa si, tako	lepa	kot Neda, lepša od Nede.Lepo je tvoje telo in	A
telo in lepe so tvoje oči. Tudi duša tvoja je	lepa,	verjemi mi, črna deklica, lepo je tvoje srce	A
pokrajini? Nikoli, kajti tolminska zemlja je sicer	lepa	in prizadevna, toda sirotna.Koščena je.	A
Saj je že čas.« Ta želja je bila sicer	lepa,	ampak Martina je ob njej vseeno trpko spreletelo	A
čivka noč in dan. Seveda, če se včasih ponudi	lepa	prilika, jih tudi prodam ...« - in ker je videl	A
mi zdi, če se ne motim, da je eden celo tat.	Lepa	družina!Ko se v mestu izgarajo, se na stare	A
kolenu, dvignil glavo k nebu in zamižal. »	Lepa	hiša, krasna hiša,«je rekel, zadel vrečo in	A
z bremenom, se oziral po nebu in ponavljal:	Lepa	hiša, krasna hiša!Mimogrede je šel tudi na vojno	A
družba ima denar in drugič, ker je kavalirstvo	lepa	čednost.Ti jemlješ denar in ne dokumentov.	A
suhe, koščene prste in glasno molila. Mlada,	lepa	Usadarica, ki je baje doma tepla svojega moža	A
in izmučen, se je zravnal: njegova kodrolasa,	lepa,	svetla glava se je ponosno dvignila nad črni	A
Bila je pametna in bistra.	Lepa	pa seveda tudi.Res je bila lepa.	A
Lepa pa seveda tudi. Res je bila	lepa.	In živa.	A
stara, pa se še zdaj lahko vidi, da je bila	lepa	ženska.In Oti ji je bila podobna.	A
970811132334 .. . / v_gaju.171 . \/ . / je bil moja	lepa	radost in moj ponos, zdaj je bil moj grdi greh	A
mislil, da imaš tako dobre oči. Tilčka je res	lepa!	« »Lepa je,« je prikimal Matic.	A
Tilčka je res lepa!« »	Lepa	je,« je prikimal Matic. »In jo rad gledaš	A
Tolminska dežela ... Tolminska dežela je	lepa,	najlepša na svetu. Polna gora.	A
je potok Skopičnik, ki teče čez naše polje.	Lepa	je Tolminska. Tam se je rodila moja	A
»Konspiracija.« »	Lepa	reč!« užaljeno zrogovili Sova.»Meni ne zaupate	A
besedo na vasi. Njegova karabinjerja pa sta res	lepa,	postavna fanta v temno modrih svečanih oblekah	A
o klopotcu. Nekoč je bila Barbara mlada in	lepa	čeča, zelo lepa čeča, tako lepa in vesela čeča	A
Nekoč je bila Barbara mlada in lepa čeča, zelo	lepa	čeča, tako lepa in vesela čeča, da je zmešala	A
Barbara mlada in lepa čeča, zelo lepa čeča, tako	lepa	in vesela čeča, da je zmešala župnika Čarja	A
je od goriške strani. Baje je bila strašansko	lepa	ženska.Vse hlače bezljajo za njo.	A
Mlada Barbara, druga Barbara, je bila tudi zelo	lepa,	čeprav baje ni bila niti senca svoje matere	A
s svojim klopotcem, je bila v mladosti tudi	lepa,	čeprav baje ni bila niti senca svoje matere	A
ker je ponosen, da se mu je posrečila tako	lepa	primera. »Res je!« pribije Hlipov Lojz	A
pljunil, sem pljunil v reko, ki ni bila tako	lepa	kot potok. »Pljuni!« je nestrpno ukazal	A
suhe, koščene prste in glasno molila. Mlada,	lepa	Usadarica, ki je baje doma tepla svojega moža	A
in izmučen, se je zravnal: njegova kodrolasa,	lepa,	svetla glava se je ponosno dvignila nad črni	A
mu uro obesili k peči in je bila rajska ptica	lepa	kakor še nikoli. „Premalo zlata, premalo	A
vrabca, umazana od blata, mokra od dežja, in	lepa,	fina, elegantna postava ju je s prijazno kretnjo	A
Sosedina kolena opazuje.	Lepa.	Vse imajo lepa kolena.	A
Lepa. Vse imajo	lepa	kolena.Če so še take spake, kadar hodijo po	A
malo dvignejo krilo, takrat so kolena obla in	lepa,	z zlatimi kocinami, z nekaj redkimi zlatimi	A
oprijemajo beder, ne zajedajo se vanje, nič v meso,	lepa	gladka površina brez presledkov, napeta, jasna	A
poslušala. Bila je v svoji moči in žalosti tako	lepa,	da bi omehčala najtršo skalo. Ves njen kes pa	A
Lep.	Lepa	postava.Dolge noge, nežne roke, visoko čelo	A
le vzel spet tukaj, mlad par, ona gazelica,	lepa,	nežna, on robavs, obrazi, obrazi, obrazi, očala	A
gospem, surovim gospodom, kratkočasiti, streči,	lepa	deklina, devica.Devičica, ki opoldne ni hotela	A
očesno votlino. In mlada ženska, morala je biti	lepa,	kadar ni bila takšna kot zdaj, z razmršenimi	A
smejati Ada, lepe črne in dolge lase ima, zelo je	lepa	Ada, Anselmova sestra. Druga - slika moža	A
zlasti pa seveda z Dorotejo, ki je bila ta večer	lepa,	kot še nikoli poprej.Po večerji so se naglo	A
Blizu Svetega Antona, mojega varuha.	Lepa	vasica, je zaupljivo šepetal, veliko romarjev	A
K življenju, k domu. Galjot gleda kot kakšna	Lepa	Vida tja dol, k drugim obalam. Ko se je	A
je gledal v morje, dol je gledal kot kakšna	Lepa	Vida, potem pa je čisto tiho, vendar zelo jasno	A
štalce in se pogovarja s Herodežem... tista	lepa	vdova stoji z njima, vino pijejo... v zadružnem	A
slačenje, njeno golo telo, njeno lepo telo, zdaj je	lepa,	še zvečer ni bila, zdaj je zala, gleda dotikanje	A
spaka, ki se je maloprej naselila nanj, nisem	lepa,	nisem zala, dolgi temnorjavi lasje so se ji	A
ki bi lahko bile namenjene njej: ... nisi	lepa,	nisi zala, grem skoz mesta in vasi, povsod so	A
imela . / . / stran 27 . / več prave. Nisi	lepa,	nisi zala.Ko bi le enkrat pogledal globoko vanjo	A
enkrat pogledal globoko vanjo, bi videl, da je	lepa,	ko bi jo pogledal ponoči, bi videl, da so pod	A
vsekakor lepše. Vedela je, da se pavu ne zdi dovolj	lepa,	da se mu nemara zdi celo grda, vsaj tako kot	A
malo mar za evangelij, on hoče barve, žive,	lepa	telesca, okrogla, celo Marijin obraz si včasih	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani