nova beseda iz Slovenije
neopazno ukvarjati s politiko.32 Spomladi | l. | 1917 je Brezigar razkril Žerjavu svoje tajne | B |
prišel dr. Žerjav na čelo tajnega odbora. Sredi | l. | 1917 mu je uspelo priti na Dunaj, septembra | B |
centru v tujini. Vendar se je zgodilo proti koncu | l. | 1917, da so te poti v tujino bile blokirane | B |
mir.) Glavna dejavnost tajnega odbora sega v | l. | 1917 in začetek leta 1918.Takrat je bila ruska | B |
rešijo vojaščine. * * * Ko je Hacin v začetku | l. | 1918 ostal brez zaposlitve in zaslužka, s tujo | B |
na mirovni konferenci v Parizu (11 mesecev), | l. | 1920 je bil šef ekonomsko-finančne sekcije v | B |
časopisa »Jutro«. Dr. Gregor Žerjav je bil po vojni | l. | 1919 najprej podpredsednik deželne vlade, potem | B |
industrije. Izpolnil je še dve pomembni nalogi: | l. | 1919 ustanovitev slovenske univerze in l. 1920 | B |
nalogi: l. 1919 ustanovitev slovenske univerze in | l. | 1920 ustanovitev novega liberalnega dnevnika | B |
. / . / stran 246 . / Josip Hacin, okoli | l. | 1912 12. nov. 1915. Draga sestra!Hvala | B |
prejel Tvoji dopisnici z dne 8. 4. in 31. 3. t. | l. | ‒ Spominjam se, da sem ravno pred tremi leti | B |
dve Tvoji dopisnici, pisani 22. 7. in 5. 8. t. | l. | Vsaka dopisnica iz domovine me razveseli, ker | B |
guberniji Nižnij Novgorod. Vojna se je končala konec | l. | 1918., vrnili so se Jože, Janko in Mickin Jožef | B |
za nekaj let v Škodovih tovarnah. Ko se je | l. | 1930 vrnil v Ljubljano, se je zaposlil kot profesor | B |
prevzel leta 1927 najmlajši sin Mirko, ki je bil | l. | 1914 star 11 let, tako da mu takrat ni bilo | B |
Janko, Micka, Fridolin in Mirko v Češnjevku | l. | 1932 EPILOG Kar je Janko hudega doživel na | B |
se je med njegovo zapuščino po njegovi smrti | l. | 1956. Oskar S. Heikis Božji grob Ob robu | B |
Hacina mi je prišel v roke šele po njegovi smrti | l. | 1956. Očitno mu je bilo veliko do njega, saj | B |
skrival in prenašal dobrih 40 let, vse od pomladi | l. | 1915 do konca prve svetovne vojne, med obema | B |
spodnji del črke j sega v zgornji del črke | l) | . Razmeroma pogosto je bilo treba uporabljati | B |
besedila, ki jih pozna Slovenski pravopis iz | l. | 2001, pa tudi nekaj čisto pogovornih.Ni se mi | B |
nad 300, kolikor se jih je ohranilo v času od | l. | 1901 do 1925, ko so si dopisovali člani družine | B |
v Švico, o svojem obupu, ko se je v začetku | l. | 1918 po razpustu ruske vohunske službe znašel | B |
Jugoslovani v letih 1916-1918«, izdane v Pragi | l. | 1968. V svojem avtobiografskem zapisu je moj | B |
Slovenskem biografskem leksikonu, prva knjiga, | l. | 1925-1932, o dr. Milku Brezigarju v Primorskem | B |
Brezigarju v Primorskem Slov. biogr. leksikonu, | l. | 1974, in o dr. Gregorju Žerjavu v Slovenskem | B |
Slovenskem biografskem leksikonu, četrta knjiga, | l. | 1980-1991, kakor je natančneje opredeljeno v | B |
eksekucijah vojnih begunov na Poljskem konec | l. | 1914 in v začetku l. 1915. Pa tudi stil pisanja | B |
begunov na Poljskem konec l. 1914 in v začetku | l. | 1915. Pa tudi stil pisanja v tej črtici je bolj | B |
nemškonacionalnih zgodovinarjev. Češki zgodovinar | L. | Niederle24 postavlja npr. verjetnost, da | B |
pritegnejo v italski zgodovinsko kulturni krog. 24 | L. | Niederle, Slovanske starožitnosti (XIV. poglavje | B |
Štajerskem postane leta 1282 vojvoda Albert | l. | Habsburg.Iz istega leta nam je ohranjen njegov | B |
Spiegel der Ehren des Erzhauses Österreich, | l. | 1668 str. 311. (Ustoličenje karantanskih knezov | B |
41 Dictionnaire de la Bible, itm. (corne) 42 | L. | Menaše, Evropski umetnostnozgodovinski leksikon | B |
Tako sodita npr. (gl. T. Cevc, itm., str. 73): | L. | Rutmeyer, Ur-Etnographie der Schweiz, Basel | B |
občinstvo izredno navduševala. Narodopisec | L. | Röhrich ocenjuje Zlatoroga kot eno najbolj branih | B |
svojem koncertu jo je izvajala tudi Glasbena 2 | L. | Röhrich: Europäische Wildgeistersagen; v: | B |
napisala ugledna izvedenca H. J. Kissling ter | L. | Kretzenbacher. 4 Nekaj let pozneje je tržaška | B |
priredba skorajda ni več pravljica, 5 Tako tudi: | L. | Kretzenbacher: Sage und Mythos vom Zlatorog | B |
ljudske izvirnosti Zlatoroga ne zavrača. Ko znani | L. | Kretzenbacher pripovedko ocenjuje kot sestavni | B |
sam pa podoba raja. Slike z rožami v božjem 25 | L. | Menaše, Evropski umetnostno zgodovinski leksikon | B |
slikarjev, med katerimi izstopajo A. Pisanello, | L. | Cranach st., W. Wolgemut, H. Holbein st. in | B |
knjigi ga omenja npr. znameniti nemški učenjak | L. | Fuchs (1501-1566), zdravnik mejnega grofa v | B |
okrasen cvet. Okraski na mašnih plaščih, okoli | l. | 1700. (Lj., Nar. muzej) V sestavi slovenskega | B |
skrajšanega in prilagojenega prebral gospod | L. | de Beaufront na kongresu L′Association Française | B |
ideje mednarodnega jezika začenja dr. Lazar | L. | Zamenhof s prikazom raznih primerov nerazumljenosti | B |
ali je njegov sodobnik v Varšavi dr. Ludvik | L. | Zamenhof res tako neuspešen, kakor se na prvi | B |
California Press, Berkeley, 1962. Oaklander, Nathan | L. | & Smith, Quentin: The New Theory of Time, | B |
vocant plaumorati. Plinij, Hist. Nat. XVIII, | 18. | Prim. Verbovšek L.:Komu (ni)smo tujci, Ljubljana | B |
misel, da odpor tem silovitim 11 Več: Verbovšek | L., | Komu (ni)smo tujci, str. 25, 34. 12 Pauli Diaconi | B |
26. 4. 1522, prvi dunajski rezidencialni škof | l. | 1513. Po nalogu cesarja Maksimilijana I. je | B |
1513. Po nalogu cesarja Maksimilijana I. je | l. | 1498 organiziral in vodil dvorno glasbeno kapelo | B |
stoletju hotelo osvojiti slovanske dežele in | l. | 1529 oblegalo celo sam Dunaj. V teh krajih se | B |
Moskoviji“ Ž. Herbersteina, ki so bili objavljeni | l. | 1549, so bili prvo temeljito poročilo o tej | B |
tovrstno izdajo s komentarji, ki je izšla v Moskvi | l. | 1988. Znanstveni in poljudno-znanstveni del | B |
človeka z žensko-devico, kot duh pa ‒ ‒nosi svoj | l... | v čez ramo ali čez roko kot smoking; ‒si snema | B |
esperantskega gibanja že več ko dve desetletji (od | l. | 1978) deluje organizacija za zaščito manjšin | B |
Josip: Kulturni problem slovenstva Zamenhof, | L. | Lazar: La senco kaj esenco de la Lingvo Internacia | B |
nemščine) Baum, Wilhelm: Monografija o filozofu | L. | Wittgensteinu (prevod iz nemščine) Kapp, Josef | B |
da pokažejo s prstom na bližnje predmete. ( | L. | Carus, De rerum natura 1028-1031, prevedel | B |
nemščine) Baum, Wilhelm: Monografija o filozofu | L. | Wittgensteinu (prevod iz nemščine) Kapp, | B |
pa mi nujno sporoči pismeno. Pojasni, da je | L. | renegat, ker to tají.- | B |
Te pozdravlja Tvoj prijatelj Dunaj, 23. | L | 97. Ivan Cankar Sporoči moje pozdrave gospé | B |
Naslov je prejšnji: IV. Schönburg‐Strasse, 28, | L, | 10.) Pomísli, dragi moj Govekar, jaz sem | B |
poklic in stan, sem zaslutil morda prvikrat | l. | 1894., ko sem kot šestošolec napisal svojo prvo | B |
Vse polno mojih satiric in črtic je izšlo od | l. | 1895-98 v ”Slovencu“; osmero izmed teh sem vzel | B |
bedasto enodejanko, sem kot četrtošolec (menda | l. | 1892) izročil Borštniku, pa me je bilo tako | B |
gledališke pisarne in me ni bilo nikoli več tjá. -- | L. | 1897. sem napisal dramo ”Romantični ljudjé“ | B |
povem, da sem zdaj tridesetleten starec (r. | l. | 1876) in da pojdem kmalu rakom žvižgat.-- | B |
Želím na vsak način, da izide delo v knjigah za | l. | 1901, posebno zaradi honorarja in pa ker se | B |
odboru prav, da pošljem kakšno malenkost za | l. | 1903. Daljše stvari ne mislim pisati, ker imam | B |
Levec; I. Cankar; dr. I. Dimnik; | L. | Schwentner 38 Blagorodni gospod | B |
temveč da sem ga hvalil pred desetimi leti, t. j. | l. | 1896 kot dvajsetleten študent.Kaj je izdal do | B |
kratkim sem prodal Bambergu črtice, ki so izšle od | l. | 1898-1901 v ”Životu“, ”Slovenki“ in ”Lj. Zvonu | B |
ker imam pri Bambergu stare dolgove - še izza | l. | 1898. Mislim, da Vam to ne bo preveč neprijetno | B |
kakor domenjeno, bodi tisti kakor ”Knjige za | l. | ljudi“.- | B |
Jaz sem popolnoma pozabil, da sem Ti novele z | l. | 1905 že prodal, tudi ne vem več za kako ceno | B |
biti brez denarja. Prepustim Ti še novele z | l. | 1906 (vseh jih bo za obširno zbirko); saj mislim | B |
sem 180 ga rabil (ukvarjam se z idejo že od | l. | 1904), temveč - na honorarje, ki si mi jih sam | B |
se ne spominjaš več, da sem Ti šele 1. nov. | l. | l. poslal prva poglavja ”Marte“, Ti pa meni | B |
ne spominjaš več, da sem Ti šele 1. nov. l. | l. | poslal prva poglavja ”Marte“, Ti pa meni 2. | B |
200.- K.? Da pa sem Ti že začetkom septembra | l. | l. ponudil celo vrsto svojih starejših in novejših | B |
K.? Da pa sem Ti že začetkom septembra l. | l. | ponudil celo vrsto svojih starejših in novejših | B |
Na klancu“, izíšlo v založbi ”Slov. Matice“ | l. | 1904. -- Čestitam Vam, velecenjena gospodična | B |
pozdravlja Na Rožniku Ivan Cankar nad Ljubljano 29. | L | 1914. 19 | B |
piše dober poznavalec teh krajev, profesor | L. | Dupree, ki odsvetuje prihajanje v te kraje brez | B |
Cultural Exchange, kjer me je sprejel Robert | L. | Abbey, ki je bil zadolžen za stike s tujino | B |
kmalu realizirana in so jo zavzeto doslej vodili | L. | Zepič, I. Klemenčič in B. Loparnik.Ob večerih | B |
radijski simfonični orkester, dirigirala sta | L. | Maazel in A. Copland, spored pa je programiral | B |
Petrobelli, T. Volek, Z. Lissa, I. Bengtsson, | L. | Lockwood, H. P. Reinecke, H. M. Brown, M. Perz | B |
kompozicije P. Bergama, M. Stibilja, U. Kreka, | L. | Lebiča, I. Malca.Dirigenti so bili B. Leskovic | B |
Dirigenti so bili B. Leskovic, C. Cvetko, | L. | Lebič, I. Petri in S. Hubad. Navedeni | B |
Goldschmidt, Janos Karpati, Ernst Meyer, A. Sychra in | L. | Lutze.Torej bolj ali manj izkušeni poznavalci | B |
hrvaških, srbskih in bosanskih kolegov (K. Kos, | L. | Županovi, N. Gligo, N. Mosusova, D. Petrovi | B |
izpustil Župančičevo predavanje O izreki črke | l | na koncu besed in pred samoglasniki.Predavanje | B |
napovedal svoje predavanje o odrski izreki črke » | l« | pred samoglasniki in na koncu besed.Takrat sem | B |
občudoval Koroščevo spretnost. V beograjski ječi | l. | 1932 so mi odlični Srbi govorili: 'To je majstor | C |
prijateljskega pakta med Italijo in Kraljevino SHS | l. | 1924, v: Zgodovinski časopis 9 (1955), 192-196 | C |
stoletje, če seveda odmislimo krajše obdobje po | l. | 1848. Občinskih volitev v Ljubljani od leta | C |
Issleib, rojen v Wolfsbergu v Thüringenu, je | l. | 1856 prevzel uredništvo takrat edinega ljubljanskega | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |