nova beseda iz Slovenije
dnevnika in na tem položaju vztrajal vse do srede | l. | 1865, ko je odšel v Celovec.Na Kranjskem, pa | C |
Ljubljani in podpisani s šiframi (najpogosteje b, - | l- | in -st-), so bili prežeti z liberalno-centralističnimi | C |
Isti pisec je v L. Z. 24. 5. 1861 (podpisan z - | l- | ) nastopil s člankom Kulturne in nacionalne težnje | C |
da je kljub neljubi preteklosti (liberalizem | l. | 1848), sumljivim špekulativnim trgovskim poslom | C |
Ljubljana okolica ostal v zelo dobrem spominu. | L. | 1848 je bil izvoljen ob podpori podeželskega | C |
zelo umirjeno. Pri ustanovitvi tukajšnje občine | l. | 1850 je bil skoraj soglasno izvoljen za župana | C |
pisano, polno sprememb in razgibano. Ko so Novice | l. | 1868 pisale o težavnosti ljubljanskega županovanja | C |
volitvami. Slovenci so se tudi na volitvah | l. | 1867 oprijeli preizkušene taktike kompromisa | C |
napovedovali že nemiri neposredno po občinskih volitvah | l. | 1867 - gnevni Slovenci so zagrešili nočno razbijanje | C |
občinskih volitev. Z dopolnilnimi volitvami | l. | 1867 je nastala njihova "trdo zvarjena in disciplinirana | C |
Predvolilni boj, ki so ga izvajali Nemci | l. | 1868, je bil "silen, strasten in demagoški" | C |
državljanov pred zakonom glede na zakonodajo po | l. | 1848, - nevzdržnost argumentov, temelječih na | C |
in verskih dogmah, s katerimi je dr. Kavčič | l. | 1854 utemeljeval, da judovstva ni mogoče priznati | C |
Kmalu zatem je t. i. decembrska ustava iz | l. | 1867 tedanje judovsko vprašanje v Avstriji dokončno | C |
Centralnega odbora. Tako je bil na primer že | l. | 1867 na nadomestnih občinskih volitvah na listi | C |
narodnjak Jože Zupan (Josef Suppan), ki ga je | l. | 1869 nemška stranka tudi izvolila za župana | C |
narodnjak, zdaj velikonemec ...". Na volitvah | l. | 1868 je bil med nemškimi kandidati tudi prof | C |
kandidati tudi prof. Rajmund Pirker, ki so ga Novice | l. | 1861 branile pred realčnim ravnateljem, ker | C |
neprijetnem položaju. Sodeč po komentarju o volitvah | l. | 1868 v Novicah, so bile najbogatejše stranke | C |
organizacijske oblike. Medtem ko je bilo do | l. | 1868 vse skupaj bolj kampanjsko in so različno | C |
proč. V Avstriji vsak narod trdi, da je bil do | l. | 1848 zatiran.Tega leta je tudi prvič vzklil | C |
omeniti novičke, ki so se stalno pojavljale v | L. | T in pričale o nepriljubljenosti ustavovercev | C |
slovenščine v urade je treba omeniti stalne dopise v | L. | T o tem, da podeželske občine zavračajo akte | C |
monografiji o Valentinu Zarniku navedel, da je Zarnik | l. | 1870 obnovil dogovor iz prejšnjega leta in tako | C |
kot karikaturi. Na mladoslovence so tudi v | l. | 1876 letele jedke kritike ustavoverne stranke | C |
Mittelpartei"? Nekaj več politične dejavnosti so | l. | 1873 prinesle nadomestne občinske volitve.Tokrat | C |
deželni fond je bil čedalje bolj nenasiten ( | l. | 1865 je znašal 198.300 gld, zahteva za l. 1878 | C |
nenasiten (l. 1865 je znašal 198.300 gld, zahteva za | l. | 1878 pa naj bi bila 622.300 gld), kljub temu | C |
volitvah in volitvah obrtno-trgovske zbornice | l. | 1877, uspešno delo somišljenikov na deželi) | C |
prispevke za nastanitev vojaštva - v primerjavi z | l. | 1867 za 6400 gld - in to tako, da je bila Ljubljana | C |
Tako je po Suppanovem mnenju občinski svet od | l. | 1869 do tedaj svojo nalogo povsem opravil.Kaltenegge | C |
deželni zbor s tem, ko ni dovolil posojila že | l. | 1871, rešil mesto, saj bi nemškutarji gotovo | C |
volitev niso udeležili. Volili so oni, ki so | l. | 1879 glasovali za vladnega kandidata in so l | C |
1879 glasovali za vladnega kandidata in so | l. | 1882 naklonili glasove nacionalnemu mesiji. | C |
popolne vpeljave slovenskega jezika. V začetku | l. | 1884 je L. W. zabeležil razprtije v slovenskem | C |
Slov. Naroda" sodil državne poslance, ki so od | l. | 1879. do 1885. zastopali Slovence, moral bi | C |
neosnovano napadene delegacije, katera bi se gotovo | l. | 1885 ne bila z malimi izjemami zopet vrnila | C |
napisal. V kakšnem položaju smo bili Slovenci | l. | 1879, ko je nastopila nova večina državnega | C |
to lahko vsak vidi, kdor primerja status od | l. | 1879 z onim od l. 1885. L. 1879 imela je slovenska | C |
vidi, kdor primerja status od l. 1879 z onim od | l. | 1885. L. 1879 imela je slovenska delegacija | C |
primerja status od l. 1879 z onim od l. 1885. | L. | 1879 imela je slovenska delegacija pred seboj | C |
jedenkrat vrnili strašni časi, katere smo prebili od | l. | 1873 do 1879.Zdaj pač prosto dihamo in okrepčali | C |
več dala, nego smo že imeli. Zakaj da smo od | l. | 1883. sem tako obtičali na istem mestu, kajti | C |
za Nemce ni spreminjal na bolje. Tako je npr. | l. | 1888 na mesto deželnega glavarja prišel Poklukar | C |
v vlogi "branitelja" nemške manjšine, ko je | l. | 1892 sistiral sklep ljubljanskega mestnega sveta | C |
Wochenblatta onemogočena vsaka kritika. Tako so | l. | 1890 ugotovili, da je dejavnost društva zelo | C |
v nemščini. Tako je občinski svetnik Kleon | l. | 1884 napadel gasilsko društvo, ker občinskemu | C |
svet izkazal s protinemškimi junaštvi. Jeseni | l. | 1891 je npr. potekala seja občinskega sveta | C |
medslovenski politični vojni je trajalo vse do | l. | 1896, čeprav se zdi, da so že v letihu 1893 | C |
parlamenta. Glede sklicevanja na statut iz | l. | 1844, češ da hranilnica namenja presežke iz | C |
veleposestniki. Vodstvo teh je po Deschmannovi smrti | l. | 1889 prevzel prav tak odpadnik baron Schwegel | C |
s Kersnikovim posredovanjem meseca januarja | l. | 1896 pogodbo z Nemci, ki so jo podpisali liberalni | C |
nemščina". Položaj je bil po Hribarjevih besedah | l. | 1896 dramatičen, saj je Katoliško-narodna stranka | C |
do nekaj tednov. Ljubljanske demonstracije | l. | 1898 lahko ocenimo kot odmev nacionalnih spopadov | C |
porast nemške nacionalne nestrpnosti. To so | l. | 1897 spodbudili Badenijevi poskusi uvajanja | C |
trikolore ob proslavi 40. obletnice Turnvereina | l. | 1903 ni bila upravičena.) Grazer Tagblatt je | C |
presoji razmer, kakor jih je videl Slovenec | l. | 1900, sta dvig kranjske nemške stranke iz razsula | C |
kompromis perhorescira" meseca aprila 1897. | l. | pa je prosjačila Nemce, naj sklenejo ž njo tak | C |
ustanovitvijo nemških svetov za spodnjo Štajersko ( | l. | 1906) in Kranjsko (l. 1908).Slednje je - posebno | C |
za spodnjo Štajersko (l. 1906) in Kranjsko ( | l. | 1908).Slednje je - posebno na Kranjskem - izraz | C |
kazenskega postopka in kazenskopravnih norm iz | l. | 1867. Medtem ko so Nemci zagovarjali humanizacijo | C |
nazadnjaštva. Do začetka gospodarske krize | l. | 1873 sta se v slovenskem taboru izoblikovali | C |
so javno razglašali) v septembrskih dogodkih | l. | 1908 videli skonstruirani izgred, nekakšen uvod | C |
Gušić, 1960). Prvi znani slovenski zapis je iz | l. | 1177, in to v obliki Grast (Kos, 1902), ker | C |
Slave vojvodine Kranjske (1689-1989) je bilo | l. | 1990 objavljeno obsežno gradivo o življenju | C |
Erdbeschreibung des Herzogstums Krain (cit. po izdaji iz | l. | 1778, Leipzig, str. 74), v katerem Hacquet opisuje | C |
1830). V svojem vodniku po Postojnski jami iz | l. | 1830 navaja, da se "kamniti pokrajinski kraški | C |
Znani alpinist in geolog Friedrich Simony je že | l. | 1842 v planinski literaturi omenil kras na Dachsteinski | C |
v svoji geografski monografiji Slovenija iz | l. | 1935 vodilni slovenski geograf Anton Melik, | C |
najgloblje brezno na svetu. Akvarelna risba iz | l. | 1841. 2.1.7. "Kal" na Vremščici za napajanje | C |
majhen zbornik Voda v Beli krajini, ki ga je | l. | 1998 natisnila občina Semič ob stoletnici napeljave | C |
je opis "nenadne presahnitve" Notranjske Reke | l. | 1982, ko je ta ponikala v prej zapolnjeno 27 | C |
kampu Pivka jama (del Postonjske jame) vlili 30 | l | vode z barvili in čez eno uro dodatno še 2,9 | C |
kjer je bilo kapljanje skoraj trajno. Ko so | l. | 1962 minirali skalo v bližnjem preozkem odseku | C |
Breznu Gortani na Kaninu ob furlanskem potresu | l. | 1976), to ne pomeni nujno tudi drobnih sprememb | C |
presahnila (izkušnja potresa v Breginjskem kotu | l. | 1976). Freatična in epifreatična cona | C |
šele v eforacijski coni. V knjigi Kras iz | l. | 1974 je bila večja uspešnost iskanja pitne vode | C |
približno enako gravitacijsko moč kanal dolžine | L | in premera x kot štirikrat daljši kanal 4L z | C |
skrilavcev 300 l/s, pod St. Gothardom skoraj 400 | l | vode na sekundo.Pri prebijanju železniškega | C |
osamljena sredi snežniških gozdov, je padlo npr. | l. | 1994 v deževnici 1,4 mg/l Ca2+ in 5,4 mg/l SO4 | C |
imenovali Magdalena (Magdalenina) jama. Pred | l. | 1818 je bila najbolj obiskovani del Postojnskega | C |
Spéléologique de France naj bi bilo ustanovljeno | l. | 1872. Na Dunaju so ustanovili Društvo za jamoslovje | C |
Ta je med drugim upravljala z Vilenico (od | l. | 1887), raziskovala Labodnico, začela urejati | C |
Nemčija, Anglija leta 1892. Franc Kraus, ki je | l. | 1894 izdal monografijo Höhlenkunde (Krasoslovje | C |
so želeli omejiti poplave. Dunajska vlada je | l. | 1885 stanovila Karst-Comite der Sektion für | C |
vpisanih v knjigi, je s slovenskega ozemlja, ki je | l. | 1945 pripadlo Jugoslaviji (Savnik, 1953).Mnoge | C |
se arhiv kluba ni ohranil (Jelinčič, 1955). | L. | 1947 je Slovenska akademija znanosti in umetnosti | C |
V pritočnem poševnem rovu so potapljači že | l. | 1972 dosegli 50 m globine in 100 m dolžine, | C |
1972 dosegli 50 m globine in 100 m dolžine, | l. | 1999 pa približno 140 m globine.Skupaj s tujimi | C |
tudi rekordne dolžine preplavanih rovov. Že v | l. | 1989 je znašal rekord 10.229 preplavanih metrov | C |
presegli v breznu za vrhom Pršivec v Bohinju ( | l. | 1979 Brezno pri gamsovi glavici z globino 768 | C |
večja zaradi vedno višjega vhoda v brezno. Že | l. | 1988 je bilo znanih 39 brezen, globokih 1.000 | C |
terminskih meritvah nekaterih curkov v Planinski jami | l. | 1978 je presenetil curek št. 1. Ob hudem nalivu | C |
in 6,8 kg raztopljenih karbonatov). Ob valu | l. | 1980 je bil dosežen maksimum koncentracije trdih | C |
zlasti v primeru tankoskladovite kamnine. V | l. | 1989 je veljala za najrazsežnejšo podzemeljsko | C |
prej povezane votline. Ljubljanski jamarji so | l. | 1967 v steni Kogla v Kamniških Alpah v debeloskladovitem | C |
registriranih približno 7.000 jam ali 1,27 jame na km2 ( | l. | 1970: 3.600 jam oz. 0,65 jame/km2).Majhne krpe | C |
poljudni knjižici Kraški svet in njegovi pojavi | l. | 1922 uporabil besedo siga.Prej so v nemških | C |
eleološko rabo delimo na tri glavne večje skupine: | l. | Tvorbe, oblikovane po gravitaciji tekoče vode | C |
Biospeleološki postaji v Postojnski jami od | l. | 1983 naprej v večjih časovnih razmikih tehtamo | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |