Hudobni duh pa vlada, se reži in vsak dan bolj debeli.
SPREMNA BESEDA Vojni dnevnik mojega očeta dr. Janka Hacina mi je prišel v roke šele po njegovi smrti l. 1956. Očitno mu je bilo veliko do njega, saj ga je skrival in prenašal dobrih 40 let, vse od pomladi l. 1915 do konca prve svetovne vojne, med obema vojnama, ko je naša družina (starši in trije otroci) živela v Beogradu, po očetovi upokojitvi leta 1934 pa v Mariboru; potem še vso drugo svetovno vojno, ki smo jo preživeli kot begunci v Ljubljani, in po koncu vojne vse do svoje smrti. Dnevnik ima drobne črnosivo kockaste voščene platnice, velikosti 12 x 19 cm.