l (501-600)

številkami. Na nekem sektorju Kanina so do	l.	1997 registrirali 55 brezen z globino do 77	C
rovov, so jamarji prodrli najgloblje v goro.	L.	1974 so razkopali skalovje in prišli skozi Vhodno	C
se globina jame morebiti približala trenutno (	l.	2003) najglobljemu breznu na svetu. ------	C
je na vzhodnem pobočju grebena bovški potres	l.	1998 sprožil velike skalne podore proti dolini	C
imenujejo Sistem Migovec, ki je po prvih meritvah	l.	2001 dolg 11,3 km.Med vhodom na n. v. 1.861	C
železa so v 16. stol. porabili 5.000 m3 lesa.	L.	1870 so morali samo za dve bohinjski fužini	C
ledenika. Ledene obloge sten in ledene sveče so	l.	1961 zelo otežile prvi spust do dna, ki je odmeval	C
preplavali skoraj 300 m dolg sifon, kar je bilo	l.	1995 najdlje v Sloveniji (Mlinar, 1995).Ob nizki	C
Gorjah, imenovana tudi Gorjanska jama, ki so ji	l.	1937 zaradi močnega prepiha razširili vhod in	C
Koroškem je v Karavankah. Med najglobljimi je	l.	1969 odkrito 320 m globoko brezno pod Staro	C
Rudarji cinkovo-svinčene rude v Obirju so	l.	1870 na vzhodnem pobočju gore (Ojstrc, 2.139	C
zemljišča ne dovoli prehoda do jame, so obiski	l.	2000 domala zamrli. Ob reki Sovri je speleološko	C
jo uredil za turistični obisk, ki pa je okoli	l.	1880 zamrl.Potem ko so preboldski jamarji v	C
Obisk se hitro povečuje. Po	l.	1967 se turisti po ogledu zgornjih rovov ne	C
prostor še za cesto, je morala do njenega odprtja	l.	1826 tik pred jamo in severneje na še dveh mestih	C
Brodar. Ob drugi otvoritvi turistične jame	l.	1938 se je zbralo okoli 10.000 okoličanov.Po	C
Velenjski jamarji so okoli 35 m nad vodno jamo	l.	1968 našli večji in bistveno bolj zakapan rov	C
V enem od njih je spomenik nadvojvodi, ki je	l.	1829 dal zgraditi cesto. Manj kot sto metrov	C
slovenski kataster dvatisočo jamo.) Dejstvo, da je	l.	1972 bilo na dinarskem krasu okoli 83 % jam	C
je jamski turizem po odkritju Postojnske jame	l.	1818 najbolj razcvetel prav na našem krasu,	C
zveze. Imperativ, kot upravičeno opozarja J.-	L.	Nancy, sklicujoč se pri tem na É. Benvenista	C
nekaterih črk: mali w je zapisan kot kombinacija črk	l	in b, kratica za item pa je na las podobna črki	C
stoletja. Znamenji stojita navadno za črko	l	(al' = alles, parvul... ali parvul' = parvulorum	C
vokalom ali konzonantom (?a, ?e, ?i, ?o, ?ch, ?	l,	?s, ?t, ?z).Poleg teh so bile običajne ligature	C
naj bi bil v veljavi stari, v obsegu okoli 90	l.	Tolikšen obseg pripisuje avtor omenjeni meri	C
starih (graških) vinskih bokalih (po Vilfanu 1,64	l)	.V primeru težkih žit je veliki schaff meril	C
gospoščinski sistem tržni sistem mess - cca. 72	l	mess - cca. 90 l scheffel - cca. 36 l scheffel	C
tržni sistem mess - cca. 72 l mess - cca. 90	l	scheffel - cca. 36 l scheffel - cca. 45 l	C
cca. 72 l mess - cca. 90 l scheffel - cca. 36	l	scheffel - cca. 45 l viertel - cca. 18 l star	C
90 l scheffel - cca. 36 l scheffel - cca. 45	l	viertel - cca. 18 l star - ?	C
36 l scheffel - cca. 45 l viertel - cca. 18	l	star - ? Kostanjevica	C
1625 - po Mlinariču identičen z urbarjem iz	l.	1588 -, ki prvi podaja relacije žitnih mer v	C
rekonstrukcija prostornine vivodinskega scheffla (54	l)	.Vrednost bi torej vsekakor kazalo upoštevati	C
torej določimo glede na ljubljanski star (90	l)	: scheffel na približno 45 in messel na približno	C
ne odstopa bistveno od cen goričanskega (51	l)	, ižanskega (48 l), višnjegorskega (45 l) in	C
bistveno od cen goričanskega (51 l), ižanskega (48	l)	, višnjegorskega (45 l) in kostanjeviškega (54	C
51 l), ižanskega (48 l), višnjegorskega (45	l)	in kostanjeviškega (54 l) scheffla, kar bi kazalo	C
višnjegorskega (45 l) in kostanjeviškega (54	l)	scheffla, kar bi kazalo na podobno kapaciteto	C
vierlinga iz leta 1543 (po Vilfanu med 70,8 in 73,6	l)	, pri čemer bi bilo morda upravičeno v grobem	C
vrednost okoli 91 litrov, za kupni mess pa 15,2	l.	Dejstvo, da je za rihemberški urad dokumentirana	C
deset. Ob upoštevanju bokala v vrednosti 1,64	l	bi torej (raženi) švarceneški kupni mess proti	C
okoli 13,1 litra, mess pa v skladu s tem 131	l.	Takšno ali kvečjemu manjšo vrednost bi kazalo	C
okoli 13 litrov bi goriški star meril nekako 80	l,	kar je dokaj blizu vrednosti, dobljene po drugi	C
blizu vrednosti, dobljene po drugi poti (91	l;	prim. zgoraj). C) Žitne mere freisinških gospostev	C
osnovni meri naslednje vrednosti: modij = 122,6	l	mestni mess (do 1437) = 61,3 l (po 1437) = 81	C
modij = 122,6 l mestni mess (do 1437) = 61,3	l	(po 1437) = 81,7 l. Velja še opozoriti, da ta	C
mestni mess (do 1437) = 61,3 l (po 1437) = 81,7	l.	Velja še opozoriti, da ta izvajanja, ki so dokaj	C
tem primeru za staro ljubljansko mero (ok. 90	l)	, ki se pri podobnih primerjavah v deželnoknežjih	C
prejšnji casten schaff ) enači s 14 bokali (1,65	l)	, torej 23,1 litra, bi bil ta rezultat sicer	C
scheffel podaja Baravalle vrednost okoli 20	l,	torej bi meril gornjegrajski nekako 24,8 litra	C
15. stoletje upoštevati okroglo vrednost 25	l.	Modij je v skladu s tem držal okrog 200 litrov	C
pripisuje velikost graškega viertla - 78,72	l;	torej smemo prostornino omenjenega modija oceniti	C
skladu s tem je scheffel oz. mess meril 26,24	l,	freudenberška menzura kot tudi anderburški kupljenik	C
menzura kot tudi anderburški kupljenik 39,36	l,	šmartinski mess pa 19,68 litra. 2) Mere ostalih	C
modij pet vitanjskih messov ali približno 131,2	l,	mess pa četrtino te prostornine tj. 32,8 litra	C
Anderburgu ali Podčetrtku in je meril okoli 78,72	l,	scheffel ali hafen pa v skladu s tem 19,68 litra	C
pilštanjski modij upoštevamo približno vrednost 94,5	l,	za polovnico 26,24 l, za (kaščni) mess 15,74	C
približno vrednost 94,5 l, za polovnico 26,24	l,	za (kaščni) mess 15,74 l, za njegov vrh pa v	C
za polovnico 26,24 l, za (kaščni) mess 15,74	l,	za njegov vrh pa v primeru veljavnosti gornje	C
približno desetino bizeljskega modija (177,7	l)	ali okoli 17,8 litra.To je glede na dano točnost	C
približek rezultata za kunšperški schaff (19,68	l)	, kar pa v grobem potrjuje pravilnost nekaterih	C
neposrednih podatkov. Štiri leta mlajše cene (iz	l.	1446: pšenica 38 dW za scheffel; rž 28 dW; oves	C
sodišče. Našteto je po delitvi goriških posesti	l.	1342 pripadlo Albrehtu IV. Kostanjeviško ozemlje	C
40 hub in der Metlik genant das Herczogtum iz	l.	1386; 49,5 hube v uradu Zg. Vivodina l. 1437	C
iz l. 1386; 49,5 hube v uradu Zg. Vivodina	l.	1437-8), in njena pripadnost istemu posestnemu	C
Tako npr. obračun štatenberškega gospostva iz	l.	1439 ni vseboval dohodkov od sodišča; podobno	C
Železno Kaplo prejeli v fevd od briksenske (	l.	1270), Guštanj pa od bamberške škofije (l. 1281	C
(l. 1270), Guštanj pa od bamberške škofije (	l.	1281).Po smrti Hermana leta 1322, zadnjega grofa	C
obravnavanem obdobju znašali okroglo 240 mark (v	l.	1392-1393 v povprečju 239, v l. 1422-1423 pa	C
240 mark (v l. 1392-1393 v povprečju 239, v	l.	1422-1423 pa dobrih 242 m ß). Pretežni del,	C
podedovali po smrti Henrika IV. Spanheimskega	l.	1123, drugo, patriarhovo polovico pa so si tudi	C
patriarhovo polovico pa so si tudi formalno zagotovili	l.	1202 s kompromisom: goriški grad so sicer priznali	C
potrditi tudi od Majnhardovega sina Henrika	l.	1398 - vendar brez gorjanske posesti, ki je	C
(dokumentirano) od leta 1323 dalje (vsaj do	l.	1334) skupaj z mitnico v Lokvi kontinuirano	C
Bavarskega. Ob delitvi	l.	1386 gospostvo Hošperk sicer najdemo med posestjo	C
Dejstvo je, da se že dobro desetletje zatem (	l.	1382) tamkajšnji glavar Konrad Trautson spet	C
Goriškega grofa: v Pazinski grofiji se prvi omenja	l.	1294, v Prednji grofiji l. 1308 (kjer pa je	C
grofiji se prvi omenja l. 1294, v Prednji grofiji	l.	1308 (kjer pa je podobno vlogo že pred tem imel	C
usodo kot Kunšperk (žovneško-celjski fevd od	l.	1301 do izumrtja, l. 1457 v skupini posesti	C
žovneško-celjski fevd od l. 1301 do izumrtja,	l.	1457 v skupini posesti, ki jih je Katarina Celjska	C
pridobitev, ki jih je mogoče izslediti v urbarju iz	l.	1404, poznamo naslednje: leta 1318 nakup vasi	C
vasi Draga pri Šentrupertu (11 hub v urbarju iz	l.	1404); l. 1330 pridobitev treh hub v Vederini	C
pri Šentrupertu (11 hub v urbarju iz l. 1404);	l.	1330 pridobitev treh hub v Vederini in dveh	C
hub v Vederini in dveh an der Ekk z zamenjavo;	l.	1332 odkup dveh hub v Drechselpach.Za razliko	C
vasi Olimje in Sedlarjevo, ki ju kasneje, okoli	l.	1480, najdemo v kunšperškem urbarju, leta 1426	C
Slake in Pressek v urbarju za Podčetrtek iz	l.	1404, dvor pod gradom Anderburg "na Grabnu"	C
razdeljenega na hube, v šentjurskem urbarju iz	l.	1502. Stolp v Pilštanju s pripadajočo posestjo	C
opustelih hub krških gospostev v času urbarja iz	l.	1404 so po M.Kosu naslednji: Vitanje 30,54%	C
glavar Wallendorfer in nekoliko kasneje (med	l.	1429-1433) pisar Martin Wagner.Zatem se v tej	C
zgolj uživalce hub, govori 25 let mlajši vir (iz	l.	1268), ki navaja skupno 500 ali več patriarhu	C
tem je bila v času drugega izpričanega donosa (	l.	1387) samostanska posest praktično že zaokrožena	C
okrnjena načrtna prodaja iz leta v leto kopnela:	l.	1396 - 1700 hlebov; l. 1397 - 1020; l. 1398	C
leta v leto kopnela: l. 1396 - 1700 hlebov;	l.	1397 - 1020; l. 1398, 440; l. 1399 - 296 hlebov	C
kopnela: l. 1396 - 1700 hlebov; l. 1397 - 1020;	l.	1398, 440; l. 1399 - 296 hlebov; ob koncu leta	C
1700 hlebov; l. 1397 - 1020; l. 1398, 440;	l.	1399 - 296 hlebov; ob koncu leta 1400 pa je	C
v proizvodni strukturi; škof je bil, denimo,	l.	1400 primoran prodati dve švajgi v žirovskem	C
12-letno obdobje 1436-1447 s prekinitvijo v	l.	1439-1441 za kranjski deželnoknežji urad Gamberk	C
pfenigov -, ki je do leta 1500 (z edino izjemo	l.	1495) gospostvo ni več doseglo.Rahel, a konstanten	C
kompenziran v naturi) lahko variirali med 39 (	l.	1447) in 100 lb dW (1448).Drugič, gospostvo	C
prihodkov, ki so se gibali med 297 m 144 ß (	l.	1395) in 398 m 110 ß (l. 1399), je v največji	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani