nova beseda iz Slovenije
dan, nato je upadala zaradi povešene šipe. Do | l. | 1998 se je na plošči, veliki 33 x 26 cm, nabralo | C |
zemeljskega črva, podobnega kuščarju, J. V. Valvazor | l. | 1689. Prvi jo je v potoku pred izvirom pri Stični | C |
4.5.1. Človeška ribica (Proteus anguinus | L.) | je najbolj znana jamska živalica in je emblem | C |
------------------------------ | L. | 1797 so to dvoživko našli v Črni jami, kar je | C |
našli v Črni jami, kar je prva takšna najdba. | L. | 1986 so v izviru Dobličice odkrili novo vrsto | C |
jamskega hrošča drobnovratnika, ki mu je F. Schmid | l. | 1832 dal ime po ljubljanskem muzejskem kustosu | C |
preselitev v druge jame, predvsem v Fiženco (v | l. | 1970 je bilo tam tri do štiri tisoč primerkov | C |
izraza abisso in pozzo. Po pokolih v Istri | l. | 1943 pa se je v italijanski javnosti pojavil | C |
oddaljenega morja (osebno poročilo g. Garaševića | l. | 1999).Crveno jezero je torej udornica v dolomitu | C |
rž, proso in ajdo. Pred izbruhom peronospore | l. | 1888 se je ponekod trta vzpenjala po javorjevih | C |
6.1.11. V Spodnjem Lokovcu so bile | l. | 1969 njive podobne vrtičkom, ograjenim ne s | C |
Slovenije. V trebanjskem delu Suhe krajine so do | l. | 1990 pri čiščenju 2.100 ha zemljišča odstranili | C |
traktorjem, je buldožer odbil na tone kamenja ( | l. | 1987). 6.1.15. | C |
degradacije prsti vedno težja. M. Bolica je | l. | 1614 opisal črnogorski Lovčen, najvišji vrh | C |
stoletji. Po jožefinskem katastru je bilo | l. | 1785 v obsegu davčne uprave Sežana 6,1 % njiv | C |
Trst je sprejel zakon o pogozdovanju krasa | l. | 1881, Goriška 1883 in Kranjska 1885 (Gozd na | C |
velja zlasti za gozdne površine, ki so se po | l. | 1987 še naprej hitro širile, tako da popravljena | C |
navaja za občine dinarskega krasa po stanju | l. | 1993 (v mejah izpred l. 1995) naslednje stanje | C |
dinarskega krasa po stanju l. 1993 (v mejah izpred | l. | 1995) naslednje stanje (nekaj več nekraških | C |
ni bilo na razpolago vodnika, ta je šele od | l. | 1999 na razpolago v poldrugi kilometer oddaljeni | C |
in Avstriji. Po silovitem upadu obiskovalcev | l. | 1991 se je do l. 1999 njihovo število povečalo | C |
silovitem upadu obiskovalcev l. 1991 se je do | l. | 1999 njihovo število povečalo na približno 400 | C |
Postojne postal njen ravnatelj. Potem ko so jo | l. | 1939 odprli za turizem, so jo sprva imenovali | C |
njen obisk se je skokovito povečal po odprtju | l. | 1974, potem ko so ob vhodu v boku rečne doline | C |
jamsko raziskovanje je bilo zanemarjeno. Ko je | l. | 1984 ob povodnji Lurbach na drugem koncu turistične | C |
zaradi miniranja nemškega skladišča bencina | l. | 1944. Zaradi razsvetljevanja z baklami, svečami | C |
------- Slovenski jamski kataster je imel | l. | 2002 registriranih okoli osem tisoč kraških | C |
celo v Veliko dvorano. Izredna poplava Reke | l. | 1965 je s 70 m nad normalno gladino dosegla | C |
vodo, ki so jo zajemali tudi na ponoru Reke. Do | l. | 1823 so turistično stezo podaljšali do Tominčeve | C |
Svetina in prodrl 120 m daleč (Savnik, 1968). | L. | 1851 je odprava domačinov pod vodstvom A. Schmidla | C |
500 m daleč. Ob koncu preteklega stoletja, po | l. | 1884, so vodili raziskave tržaški raziskovalci | C |
Marinitsch in Müller. S pomočjo domačinov so | l. | 1890 dosegli Martelovo dvorano in l. 1889 Mrtvo | C |
domačinov so l. 1890 dosegli Martelovo dvorano in | l. | 1889 Mrtvo jezero. L. 1904 je domačin splezal | C |
dosegli Martelovo dvorano in l. 1889 Mrtvo jezero. | L. | 1904 je domačin splezal po 60 m visokem pobočju | C |
jamo ter z njo popestril turistično ponudbo. | L. | 1991 so koprski in tržaški potapljači v končnem | C |
v Tiho jamo. Ob povečanem obisku jame so po | l. | 1884 izdelali nižjo, prav tako v steno vsekano | C |
zasedbo Primorske izvrtali predor iz Globočaka. | L. | 1959 je bila jama elektrificirana. Turisti so | C |
svetovni vojni, na površje pa so se vračali skozi | l. | 1933 odprt 900 m dolg predor med Tiho jamo in | C |
predor med Tiho jamo in udornico Globočaka. Ko so | l. | 1966 smer turistične poti obrnili, so se obiskovalci | C |
največ sigotvorne vode. Škocjanske jame so od | l. | 1986 vpisane v svetovni seznam naravnih znamenitosti | C |
marveč tudi v širši okolici. Jame so ogrodje | l. | 1996 razglašenega regijskega parka, ki zajema | C |
8.1.21. Rovi Kačne jame po stanju iz | l. | 1998, preneseni na podrobno topografsko karto | C |
Vhod v 672 m dolgo Divaško jamo (-89), ki jo je | l. | 1884 odkril domačin in poznejši vodnik Gregor | C |
naravoslovje Avstrijskega turističnega kluba so | l. | 1886 sklenili zakupno pogodbo za deset let. | C |
žlindra iz parnih lokomotiv, ki so jo Divačani | l. | 1914 posuli po jamski poti. L. 1904 je upravo | C |
so jo Divačani l. 1914 posuli po jamski poti. | L. | 1904 je upravo jame prevzelo slovensko Planinsko | C |
so jo upravljale italijanske organizacije, po | l. | 1965 pa je vodenje po jami obnovil jamarski | C |
po jami obnovil jamarski klub v Divači in po | l. | 1975 Jamarsko društvo Divača, ki si prizadeva | C |
dolga Medvedova jama. V sežanski občini je bilo | l. | 1994 od 477 registriranih jam 59 % brezen (oziroma | C |
V letu 1970 jo je obiskalo 42.000 turistov, | l. | 1997 pa že več kot 60.000.Pred vhodom sta meteorološ | C |
zgornje Pivke. Prve jamarske raziskave pred | l. | 1955 so našle in z objavami načrtov dokumentirale | C |
postojnskega jamarskega društva Anthron odkrili ( | l. | 1891) Lepe jame.Tako jim je bila prizanesena | C |
drugih dimnih sredstev. Ob cesarjevem obisku | l. | 1883 je poleg elektrike jamo razsvetljevalo | C |
povezujejo Stare jame s Črno in to s Pivko jamo. | L. | 1964 je bil zgrajen drugi tir jamske železnice | C |
skozi Postojno Južno železnico, je letni obisk | l. | 1858 prvič presegel število 4.000. Iz današnje | C |
počasna rast obiskovalcev do elektrifikacije jame | l. | 1884 dobra, saj so jo najprej razsvetljevali | C |
baklami, oljenkami in drugimi dimnimi sredstvi, od | l. | 1858 samo z "voskom, stearinom, lojem in oljem | C |
tujci največ Avstrijcev, Nemcev in Italijanov, | l. | 1997 so bili na prvem mestu Italijani, sledili | C |
sedanji večji vhod v jamo, skozi katerega pa jo po | l. | 1964 turisti le še zapuščajo.Pri gradnji hotela | C |
upodobitev okolice vhoda v Postojnsko jamo iz | l. | 1838. Nad jamskim vhodom je vidna stopničasta | C |
po roparskem vitezu Erazmu Predjamskem, ki je | l. | 1570 ubil maršala Pappenheima in se pred cesarjevo | C |
v Trnovskem gozdu topili led za pitno vodo. | L. | 1952 so zgradili 100 m dolgo žičnico za odvoz | C |
jih je na severnem sklenjenem višjem pobočju. | L. | 1926 je voda preplavila celo dno tega 4,5 km2 | C |
dnu lahko nastala vas, je ovrgla voda, ki je | l. | 1998 zalila obrobna poslopja.V uvali onkraj | C |
globlje. Po obisku Križne jame je angleški pisec | l. | 1832 objavil domnevno najstarejši angleški opis | C |
Kraljevem društvu na zasedanju v Londonu, kar mu je | l. | 1687 prineslo članstvo v njem.V opisu jezera | C |
-45), ki je po starih meritvah dolga 3 km. | L. | 1998 so potapljači v vzhodnem, vodnem rokavu | C |
1761), T. Gruber (1781). Kurat Anton Urbas je | l. | 1847 prvi prodrl čez sotočje Pivke in Raka. | C |
času poskusne ojezeritve Cerkniškega polja po | l. | 1969 je jezero trajalo dalj časa.Po Krausu | C |
1878/79, 1982, po vedenju domačinov pa tudi | l. | 1923. Ob najvišjem jezeru z gladino 455 m je | C |
dunajskega kmetijskega ministrstva je V. Putick | l. | 1888 izdelal Generalni projekt za neškodljivo | C |
Logarček (2.654, -83, 498 m n. v.) blizu Laz je | l. | 1889 izmeril in opisal W. Putick.Po prvi svetovni | C |
zahodnejši, okoli 4,5 km dolgi Najdeni jami so | l. | 1963 odkrili globlje dele pri iskanju nikoli | C |
verjeli, da je bivališče vraga, in ko se je | l. | 1886 Viljem Putick kot prvi spustil v brezno | C |
Nagode, 1997). Po novem načrtu, narejenem v | l. | 1991-92, je gladina ob nižji vodi pod 377 m | C |
biskovalce iz bližje Ljubljane. Ob barvanju Rakitnice | l. | 1986 se je sledilo pojavilo v izviru pod kmetijo | C |
enkrat na več let. Največja poplava je bila | l. | 1933. Hudo je bilo tudi 25. 9. 1973, ko je Rašica | C |
najnižjem delu polja, jih poplava najbolj prizadene. | L. | 1933 je v naselju Pri cerkvi vodna gladina segala | C |
desnem rokavu je Društvo za raziskovanje jam | l. | 1928 uredilo biološki laboratorij.O ekoloških | C |
leoekoloških v svetu (Seliškar, Kenk, 1931). Ob suši | l. | 1983 se je za odtočnim sifonom odprl daljši | C |
Ribniškem polju zunaj mesta živi relativno več ( | l. | 1991 3.898) in tudi gostota je večja (132 preb | C |
Podrobneje jih je opisal J. Nagel, ki jih je obiskal | l. | 1749 in skiciral jamski načrt.Tudi tukajšnji | C |
Ciganske jame. Dosegli so, da jih je občina | l. | 1998 z odlokom razglasila za naravni spomenik | C |
izselitvi pretežno kmečkih nemških Kočevarjev v | l. | 1941/42 se obdelovalne površine na Kočevskem | C |
Kranjc, 1972a, 1972b). V mejah občine je pred | l. | 1994 gozd zavzemal že 9/10 površja.V občini | C |
jamo, imenovano po ponovskem županu, ki se je | l. | 1926 prvi spustil skozi odprtino v stropu na | C |
slavnostno odprli jamo za turistični obisk. | L. | 1931 so v Ponovi vasi ustanovili edinstveno | C |
1936 priključena na javno električno omrežje. | L. | 1935 so končali predor med Ledenico in Županovo | C |
bogastvo je zadnja leta obisk jame skromen, | l. | 1977 jo je obiskalo 8.600 turistov. Največ stalagmit | C |
in Blato (rojstni kraj ameriškega pisatelja | L. | Adamiča) pričajo o ravninskem mokrotnem značaju | C |
obdobno pojavljali ugrezi, ki so požrli vso vodo. | L. | 1949 je nastal ponor že pri Ivančni Gorici in | C |
nastal ponor že pri Ivančni Gorici in se do | l. | 1952 tako povečal, da je ostala nadaljnja struga | C |
pretokom 40 l/s in temperaturo med 20 in 25~C. Do | l. | 1987 je bila jama znana samo do jezera topliške | C |
nekdaj še višje kot zdaj, ko je bil vhod zasut. | L. | 1937 je izredno visoka voda odnesla grušč na | C |
so prvič zasilno uredili in odprli za turizem | l. | 1937, nato pa še dvakrat.Leta 2001 jo je obiskalo | C |
postali priročna odlagališča smeti in odpadkov. | L. | 1989 so našteli 30 (od skupno osemdesetih) jam | C |
italijanskim, češkim in drugim, jamarjem, ki so do | l. | 1998 tu odkrili šest najglobljih slovenskih | C |
špice (n. v. 2.080 m). Pri vračanju z dna je | l. | 1990 italijanskega jamarja Maksimilijana Puntarja | C |
svetovne vojne. V svetovnem merilu pa je bilo | l. | 1999 na seznamu največjih sklenjenih vertikal | C |
najglobljih brezen na Kaninu spreminja iz leta v leto. | L. | 1996 v bilo v slovenski jamski seznam poleg | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |