nova beseda iz Slovenije
gibali med 297 m 144 ß (l. 1395) in 398 m 110 ß ( | l. | 1399), je v največji meri vplivalo gibanje žitnih | C |
jih zaznamuje izredno visok denarni prihodek ( | l. | 1493 je znašal 787,5 m ß, l. 1495 pa 869,5 m | C |
denarni prihodek (l. 1493 je znašal 787,5 m ß, | l. | 1495 pa 869,5 m ß), so bile omenjene terjatve | C |
sredini. Pred njimi so uvrščene Beneška republika ( | l. | 1492 - 812.500 m ß), Anglija (l. 1504-1505 | C |
republika (l. 1492 - 812.500 m ß), Anglija ( | l. | 1504-1505 - 532.500 m ß), Neapeljsko kraljestvo | C |
Neapeljsko kraljestvo in Milanska vojvodina ( | l. | 1492 vsak po 487.500 m ß), Francija (l. 1483 | C |
vojvodina (l. 1492 vsak po 487.500 m ß), Francija ( | l. | 1483 - 382.581 m ß), Burgundija (1466 - 218 | C |
Burgundija (1466 - 218.701 m ß), Papeška država ( | l. | 1471-1484 - 207.188 m ß) in Kastilija (1480 | C |
106.816 m ß). Za njimi najdemo npr.: Tirolsko ( | l. | 1482 - 71.303), Pfalško (pred l. 1503 - 54.844 | C |
Tirolsko (l. 1482 - 71.303), Pfalško (pred | l. | 1503 - 54.844 m ß), Spodnjo Bavarsko (2. pol | C |
pol. 15. stol. - 39.353 m ß), Württemberg ( | l. | 1483-1485 - 28.272 m ß), Saško (l. 1488-1497 | C |
Württemberg (l. 1483-1485 - 28.272 m ß), Saško ( | l. | 1488-1497 - 24.052 m ß), Češko (l. 1471 - 22 | C |
, Saško (l. 1488-1497 - 24.052 m ß), Češko ( | l. | 1471 - 22.148 m ß) in Zgornjo Bavarsko (l. 1501 | C |
(l. 1471 - 22.148 m ß) in Zgornjo Bavarsko ( | l. | 1501-1506 - 18.690 m ß). Nekoliko podrobnejša | C |
Cristofolini, Paolo. Spinoza: Chemins dans | l' | "Ethique". Pariz: Presses Universitaires de France | C |
ino se po tebi milo joka." (NUK, Ms. 478, | l. | 3-4, Ribnica, pred 1819, zapisal J. Rudež.) | C |
Številni osnutki in končne oblike pričajo, da je | L. | uporabil za njo narodne pesmi in reke, ki prikazujejo | C |
ki jih navaja Jean Wahl v Le Philosophies de | l' | existence, 1954, v: Vasič 1984: 14. Tudi v | C |
Grabenčanov - "pikalajevcev": glasova "r" in " | l" | so namreč izgovarjali kot "j", kar postavlja | C |
ukrepi niso zalegli, pa je ukrepalo strožje: " | L/ | .../G/.../, 26 let stara, v tukajšnjo občino | C |
obesil v kozolcu na Zapricah dijak H. L. roj. | l. | 1916 kot žrtev kina." Trideseta leta je zaznamovala | C |
Clarusa Luburića in sedanjega župnika Josepha | L. | Galića; poleg njih še Jacka Groblewskega, Ronalda | C |
začel v Bethlehemu v Pensilvaniji izdajati Peter | L. | Kardoš in je s presledki izhajala do leta 1928 | C |
829 East Fourth Street, Bethlehem, Pa. 9. | L. | Gergár, Szlovenszki Storos, 236 East Morton | C |
53,91 Pregled finančnega poslovanja v | l. | 1920 39,00 Denar v Peoples Tr. Co. | C |
slovenska katoliška jednota (KSKJ), ustanovljena | l. | 1894 v Jolietu v Illinoisu, pozneje je bil sedež | C |
velika kakor med francoščino in italijanščino." | L. | 1920 uči omenjena "Domovina" Mikolova istotako | C |
polovici leta 1916 izdajati in urejati Peter | L. | Kardoš, so tiskali v neki madžarski tiskarni | C |
slovenski narod." Po vrnitvi iz vojske je Peter | L. | Kardoš jeseni leta 1919 skupaj s še enajstimi | C |
prišlo do medsebojnih nesporazumov, kajti Peter | L. | Kardoš je hotel o vsem odločati sam in imeti | C |
njegove Zvejzde Vogrszki Szlovencov ali pa Petra | L. | Kardosha in njegovega časopisa Szlobodna Reics | C |
v slovenščini, v takšni meri pričakuje od p. | L. | Horvátha, da se bo potegoval vsaj za takšne | C |
madžarskih priseljencev v Bethlehemu so bili: Peter | L. | Kardosh, Stephan Shamanek, Joszef J. Kercsmar | C |
Joszef Csasar, Ivan Hassay, Frank Hassay. Peter | L. | Kardosh je kmalu izstopil iz podjetja in samostojno | C |
Joseph Kerčmar, Frank Kranjec, Frank Zavec, Peter | L. | Kardosh, Janez Hassay, Frank Hassay, Frank Gorcsan | C |
je prinesel s seboj ustanovno listino. Peter | L. | Kardosh jo je ostalim članom razložil: po njej | C |
izbrali vodstvo, ki so ga sestavljali: Peter | L. | Kardosh, predsednik; Joseph J. Kercsmar, podpredsednik | C |
je dogovarjanje o novem imenu časopisa; Peter | L. | Kardosh je obljubil, da bo prijavil na ustreznem | C |
januarja 1921. Vodil ga je predsednik Peter | L. | Kardoš; zapisnik je napisan v prekmurščini. | C |
podpredsednik. Vodil ga je predsednik Peter | L. | Kardoš, iz zapisnika pa je razumeti, da so nastale | C |
Prišlo je do nepričakovanega dogodka. Peter | L. | Kardosh je pripravil številko Szlobodne Reicsi | C |
Vključen je v Enciklopedijo Slovenije. Peter | L. | KARDOŠ je bil rojen leta 1886 v Andrejcih.Njegovi | C |
trditev je vsekakor močno pretirana, ker je Adam | L. | Ramer govoril slovaško in so ga prekmurski rojaki | C |
Evrope v njihovem jeziku. Že oktobra 1908 je Adam | L. | Ramer, predstojnik luteranskega misijonarskega | C |
luteranskih cerkvenih občin po vsej Ameriki. Dr. Adam | L. | Ramer, ki je bil organizator in prvi predstojnik | C |
Slovence in Madžare. Superintendent dr. Adam | L. | Ramer je o teh začetkih, povezanih najprej s | C |
prekmurščine. To sta bila že omenjena dr. Adam | L. | Ramer in dr. William A. Lambert s svojimi sodelavci | C |
in sodelovanje na tem področju z dr. Adamom | L. | Ramerjem, ki je imel svoje bivališče v Allentownu | C |
izseljenci so dobro spoznali delovanje Adama | L. | Ramerja, ker je organiziral slovaško bogoslužje | C |
njimi že pred tem nekaj časa deloval pastor | L. | Novomesky iz Newarka v New Jerseyju.Aprila 1909 | C |
vse do leta 1925. Delo je nadziral dr. Adam | L. | Ramer, opravljali pa so ga študentje teologije | C |
preučiti. Superintendent slovanske misije dr. Adam | L. | Ramer v svojem že citiranem članku o misijonarskem | C |
Slovence. "Čeravno so si te gospod (= Kovač | L.) | z cele moči prizadevali, da bi se navčili slovenski | C |
slovenske cerkve sv. Jožefa v South-Bethlehemi | l. | 1915. nov. 14-ga (str. 97; Spomenica, str. 15 | C |
Lovrence Horváth, Aleksander Kardoš, Peter | L. | Kardoš, Joseph Korpics, Joseph Krampacs, Jožef | C |
Vodja te misijonarske dejavnosti je bil dr. Adam | L | Ramer, ki je že leta 1908 začel cerkveno organizirati | C |
Baltimore, Maryland, 3-10 July 1974. Shankweiler | L. | Fred, Men of Bethlehem. Bethlehem, Penna., 1918 | C |
Štrekljem časopisi, ki so po pomladi narodov | l. | 1848 začeli izhajati tudi v slovenščini. L. | C |
l. 1848 začeli izhajati tudi v slovenščini. | L. | 1851 se v Kmetijskih in rokodelskih novicah | C |
narodovne pesmi, ki so izhajale v Zgodnji Danici | l. | 1857-1859. Nato se udomači v Slovenskem Glasniku | C |
pojavi, čeprav je njen učitelj Vilko Novak že | l. | 1977 razložil, da gre za premalo skrbno izražanje | C |
med najzgodnejšimi zapisi v Slovenskem narodu | l. | 1923, kjer je neprepoznani avtor med drugim | C |
pojasnilom: "Besede si nisem izmislil jaz, rabi jo | L. | Réau.Zdi se mi vredna posnemanja." | C |
vrednostjo starejših zapisov. Evgen Lampe še | l. | 1901 takole označuje njegovo pripravljajočo | C |
folkloristično knjižico". V Slovenskem narodu | l. | 1923 pa se neznani ocenjevalec ene od zbirk | C |
Evropa plamenela v ognju za ljudsko slovstvo. | L. | 1846 je predlagal William Thoms izraz 'folk | C |
pojmovanju folklore v sovjetski folkloristiki pisal | L. | Emeljanov in leta 1962 v Dictionary of World | C |
Bratanić kot ime za vedo, torej folkloristiko, že | l. | 1957 navaja "Folklore Study, Folklore Science | C |
, a še Glonar v svojem Poučnem slovarju iz | l. | 1938 navaja geslo "Folklor" kot ime za današnjo | C |
ko je na platnicah 9. številke Doma in sveta | l. | 1896 pisal o stroki. Kako bi mogli to zahtevati | C |
sploh, je bila kot "folklorizem" poimenovana že | l. | 1935; to pomeni, da se je terminološko "folklorizem | C |
na skromen obseg in opremo) pa je izšla šele | l. | 1874. Primerjava z Nemci (brata Grimm) in Srbi | C |
ima danes med najodličnejšimi zastopniki Finca | L. | Honka."Skuša nam ponuditi vrv za rešitev iz | C |
le približujejo idealnemu sistemu. S tem ko | L. | Honko uvaja širšo podlago za klasifikacijo folklornih | C |
teorije. Za nadaljnji študij tradicije je po | L. | Honku definiranje in identificiranje folklornih | C |
sistemu pravil za reprodukcijo". Na tej podlagi | L. | Honko priporoča, da empirično preverjamo relativno | C |
funkcionalnih dejavnikov. Kakor sledi, je | L. | Honko zadržan do strukturalizma v slovstveno | C |
storjeno zunaj žanra) v tradicijski produkciji. | L. | Honko, kot predstavnik folkloristične šole z | C |
posloviti od vse dotedanje žanrske klasifikacije. | L. | Honko tu dobi izhodišče za polemiko z ameriško | C |
Nasproti "metateoretičnim proklamacijam" je za | L. | Honka prepričljivejše empirično izhodišče, ki | C |
in primerjalnim študijam o podobnih pojavih. | L. | Honko dvomi, da bi bila empiričnim raziskavam | C |
tradicije. Zastopnika te smeri sta M. Lüthi in | L. | Röhrich.Te forme diskurza definirata ena z drugo | C |
najde oporo za svoj pogled pri že omenjenem | L. | Honku: žanri so "idealni tipi", ki ustvarjajo | C |
nature and information value are concerned", | L. | Honko).Specifična struktura vsakega žanra in | C |
prejšnjem razdelku tudi tu loči tri kategorije: | L | (leksike): L1 = žanri, v katerih je večznačnost | C |
sredstva (P) 1. leksikalna sredstva žanra ( | L) | 2. sindetična sredstva žanra (S) | C |
davno otresena, ali vendar sem strmel, ko sem | l. | 1909, 1912, 1913 po Bosni in Hercegovini študiral | C |
kamor so jih bili utaknili po spopadu s fašisti | l. | 1921, vztrajali do devetih drugo jutro. Ni naključje | C |
je problema med prvimi zavedel Josip Jurčič. | L. | 1865 v spisu O slovenskih narodnih pripovedih | C |
obnavljal, ne pa zapisoval. Prva redakcija iz | l. | 1861, ki je ostala v rokopisu, je samo po času | C |
vsebinsko in oblikovno pa ne. Druga, objavljena | l. | 1870 v Celovškem zvonu, ji je bližja tako po | C |
tipih, v precepu zemljepisno-zgodovinske metode ( | L. | Honko), 3. kot formah za kulturno komunikacijo | C |
pač pa sta bila dolgo zelo cenjena M. Lüthi in | L. | Röhrich z žanrsko koncepcijo kot formo diskurza | C |
nature and information value are concerned", | L. | Honko): Izčrpna analiza žanrov ne more spregledati | C |
sredstva (P) [1. leksikalna sredstva žanra ( | L) | , 2. sindetična sredstva žanra (S), 3. sredstva | C |
373 : 50) izglasovala vojno napoved Nemčiji. | L. | Gordon, American Cronicle Q, str. 164. Toda | C |
poročila Cornegie Peace Fondation, tukaj povzeto po | L. | Gordon, A. Gordon, American cronicle ..., | C |
očetji in Matere sestre in bratje in vaše drage | l | -, Ki se ločite in greste daleč v tuje kraje | C |
zalivali z izbornim pivom, ki smo ga imeli 50 | l. | Pušili smo specialitete (Thebe, Moeris, Dames | C |
Clausewitz, Clarendon Press, Oxford 1989. Gordon, | L., | Gordon, A., American Cronicle. Year by Year | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |