nova beseda iz Slovenije
je bil, vodja mu. . / . / stran 36 . / Ha! | l | jaz čem biti prvi, če ne z bogovi ali z bogom | A |
/ Boj pri Pirotu (Dné 28. novembra 1885. | l.) | »Kralj, igra je naša zgubljêna, Udal se je | A |
vračaš se na svet?« Napoleonov večer (1810. | l.) | Hej, to je god vesél nocój V Ljubljani pri | A |
. / . / stran 100 . / Ilirska tragedija ( | L. | 10. po Kr.) Tam od gorečih Libije puščáv, Do | A |
nevesélo, Ur témnih so zatirale jih sile. | L | ej! torej je bledó njih cvetje velo, Jim iz | A |
líle. Obdano od nesréč se srce bráni, | L | jubezen v njem počasi omedléva -- Gomíla | A |
/ Ob odkritju spomenika Mickiewiczevega, | l. | 1898 Nobena ustna niso se zgenila, nobena | A |
spomin na mojo petdesetletnico v januarju 1969. | l. | Moja je pesem! | A |
kot geslo zbirki Spev tihe doline objavljena | l. | 1937. List „Kmečka žena“ je objavil celo pesem | A |
1937. List „Kmečka žena“ je objavil celo pesem | l. | 1938. Podjeten Pokaži kaj znaš si je pesem prisvojil | A |
v radijski oddaji, ter prejel zanjo nagrado | l. | 1958. Tamkaj nad poljem... | A |
svoji prvi samostojni zbirki Prezgodnji dan | l. | 1956; cela kitica gre: Popoldan je kot drugi | A |
ameriškega rockerja Bruca Springsteena; izdal ga je | l. | 1980; v ljubljanskem antikvariatu Vinilmanija | A |
. /\ .. stran 134 . \/ MATEJ KRAJNC rojen | l. | 1975 v Mariboru, živi in ustvarja v Celju.Z | A |
ustvarja v Celju. Z literaturo se resno ukvarja od | l. | 1982, objavlja od l. 1986, član Celjskega literarnega | A |
literaturo se resno ukvarja od l. 1982, objavlja od | l. | 1986, član Celjskega literarnega društva in | A |
Žalitev bele postelje kralja HIPONEANDRA HOPU | l | Hej, skrunilci sonca, na beli most! Dvignite | A |
srebrni dom. . / . / stran 60 . / Razočaranja | l | Nepremagljivi govori iz mene. Nepremagljivi | A |
brez cilja! . / . / stran 132 . / Zlata okna | l | Nad črnimi gozdovi ugaša mrzel dan. Sredi snežnega | A |
najino svidenje v Gorici proti koncu pomladi | l. | 1918., ko se je mesto začelo dvigati iz ruševin | A |
Maksencijem in salzburškim nadškofom Arnom, | l. | 811., pred cesarjem v Aachnu. kasnejšega papeža | A |
se Karantanija razdeli med Salzburg in Oglej ( | l. | 811).Meja je reka Drava. | A |
pravi v predgovoru k nemški izdaji Komentarjev | l. | 1557: „...Zato sem vesel, da sem se v mladosti | A |
Zlasti osemnajsto 62 Obdobje turških vpadov od | l. | 1408 do konca 16. stoletja je čas neprekinjene | A |
Tudi v notranjosti rastejo novi samostani (že | l. | 1003 Sv. Jurij ob jezeru na Koroškem).Eno pomembnih | A |
ostalo Evropo slovenska književnost (prva knjiga | l. | 1555), šolstvo (jezuitske višje šole od l. 1597 | A |
knjiga l. 1555), šolstvo (jezuitske višje šole od | l. | 1597), kulturna dejavnost (ena prvih filharmonij | A |
stran 74 . / ITALIJANSKA OKUPACIJA TRSTA | l. | 1918 Dne 30. oktobra 1918 je dobil tržaški | A |
Trst, 21, oktobra 1918. Predsednik: Valerio | l. | r., podpredsednik: dr. Puecher l. r., za Jugoslovanski | A |
Predsednik: Valerio l. r., podpredsednik: dr. Puecher | l. | r., za Jugoslovanski Narodni svet v Trstu: Rudolf | A |
Jugoslovanski Narodni svet v Trstu: Rudolf Golouh | l. | r. Parlamentarci ‒ Marko Samaja, Alfred Callini | A |
skorjo. Razpokano. Laško pivo se sveti na strehi | L | ŠKO IVO in gre čez bučeči Grajski trg, na svetega | A |
kakor so pravili ljudje, deset - poslednjega | l. | 1892 tam nekje v cirkovški župniji.Nekatere | A |
Tudi tisti, ki je vozil, je pomagal. V | L. | so ustavili, da bi šli na WC in še na kak špricar | A |
ali bom šel na dopust in gostilno razbil kot | L., | bom kaj drugega, se mi bo kaj mešalo in prelivalo | A |
doktorja Bukovskega o nesrečni učiteljici Mileni | L. | in še nesrečnejšem ljubimcu.Ob tej zgodbi se | A |
Sin se je zaljubil v mlado učiteljico Mileno | L. | Tako se je zaljubil vanjo, da se mu je začelo | A |
popolnoma zmešan. Potem je potegnil nož in Mileno | L. | umoril.Šel je domov in si še sam zabodel nož | A |
doživetje in žalostno usodo nesrečne Milene | L. | tudi umoriti, ko bi lahko potem preživela. | A |
taborjenje, kjer so špartanske mladce vzgajali v duhu | L. | Schlagaterja in H. Wessla, kjer so jih prežemali | A |
To tule je črka d. In to je o in to je | l. | To pa se potem takole poveže; d, do, dol. | A |
prislovica. 1. Ko je bil France Vilar dokončal | l. | 1877. svoje študije na tehniki, se je povrnil | A |
mesto Tuzlo. Po končani zasedbi je proti koncu | l. | 1878. z lahkim srcem zapustil vojaški stan in | A |
narisal na steno na glavo postavljeni latinski | L. | »Glej, to je prevrnjeni L in takšno podobo ima | A |
postavljeni latinski L. »Glej, to je prevrnjeni | L | in takšno podobo ima tudi rusko kegljišče, če | A |
prizanašati, ker izkazalo se je jeseni 1878. | l., | da so malkontentni elementi posebno v hareme | A |
. / Majka Maru kroz tri gore zvala: »Jesi | l′ | Maro, ubelila platno?« Vilar je zamišljeno | A |
Krivošija pa, kjer je bil že spomladi 1881. | l. | razglašen brambni zakon, je stala že oktobra | A |
kraljevski kroni, ki si jo je 6. marca 1882. | l. | res posadil na glavo.Tega je skrbelo tisto zimo | A |
zima, sneg in deževje. Do konca maja 1882. | l. | je bilo 191 prask, pobojev in spopadov; pri | A |
Bil je že osivel mož, ko se je jeseni 1912. | l. | pridružil s svojo četo srbski vojski, prodirajoči | A |
« To so trudi in napori s takim človekom! » | l | govori že, v kakšnih razmerah živiš s svojim | A |
o tem se je preredko govorilo v naši sobi. » | l | bogme, škoda zate, da ne postaneš pop, ti bi | A |
kakor v zahvalo za njegovo preračunjeno opazko. » | l, | no, Marica, bomo pa domači prej jedli,« je rekel | A |
tvoji poroki« »Na konjih?« je vprašala dvomeče. » | l | kako pa?Na konjih, če nam bodo dovolili. | A |
narediti kupčije! Tvoj rjavček ima hibo.« » | l | kakšno?« se je zavzel Čelešnik. »Kreše se v | A |
domače zgodovine Stanka Vraza. Ta da je bil | l. | 1850 tukaj in da je imel cel paternoster hrvatskih | A |
Lichtensteinski, kajti zakaj? Zato ker ga je | l. | 1227. koroški vojvoda Bernard slovensko pozdravil | A |
mladino kakor oni nagi vitez. Namreč dogodek iz | l. | 1539, ko se je namreč na Sveti gori pri Gorici | A |
milosti prosi!« Tako je nebeška prikazen govorila | l. | 1539. v slovenskem jeziku in nam poročajo ta | A |
hlač, nego se je zgodilo prvo nedeljo v juliju | l. | 1547., da je sredi iz pregrešnega rajanja pograbil | A |
čisto po naše v prid omenjenemu edinstvu, a vse | l | v izpodbudo bralčevega zanimanja kakor naš n | A |
jokal kakor dete pred Epafroditom. * Upor ( | l. | s32) je dobil svoje ime po posebni znamki ‒ | A |
silnim, možatim glasom: " D u š a, k a j ž e | l | i š ?" | A |
ni pri tem! Vstopila nisem, ker je notri sed | l | Jernej.Že tako dolgo se nisva videla, da nisem | A |
osvoboditi, se je še bolj zapletla. Miro je sed | l | kot pribit na svojem mestu in se mrščil.Ni se | A |
oljšanjem?« Stric je ves nesrečen obmolknil in obsed | l | na svojem stolu docela vase zdruznjen, tako | A |
je prišlo v duetu, medtem ko je Blaž že sed | l | na tleh dnevne sobe, od koder se je videlo v | A |
v vroči Afriki ali tam nekje. Po revoluciji | l. | 1848, ko se je odpravilo tlačanstvo, se je spet | A |
vendar ni ne tobaka, ne jabolčnika in ne kloba! | l“ | Skozi odprto okno se je oglasilo iz daljave | A |
”DOMAČE NOVICE“ Te dni - marca meseca | l. | 1917. - sem bral v nekem ljubljanskem dnevniku | A |
Seveda! Saj vsi vemo, da je tekla | l. | 1713, zaradi cerkvenih bremen kri in trpela | A |
PRAVICE« Čedajski zgodovinar Nicoletti je opisal v | l. | 1596 Tolmince, da so preprosti, da se žilavo | A |
imenovani »zadnji vitez« cesar Maksimilijan je | l. | 1500 s tri sto konji pod tremi grofi zasedel | A |
zanašajoč se na cesarsko pismo, so se tedaj | l. | 1627 tlačani očitno uprli in združili v uporno | A |
tudi skoraj stoletnima, neomoženima sestrama | l. | 1774 v sto in tretjem letu svoje deviške starosti | A |
tisto zakrknjeno in trmoglavo ljudstvo, ki že od | l. | 1532 prizadeva deželi nešteto sitnosti.Prvič | A |
soli in zadnje čase davku od vina in mesa. Od | l. | 1706 do te ure dolgujejo zaostankov točno 30 | A |
sklicujejo se na svoje stare pravice, kakor so se | l. | 1532 in kakor je že gospod odbornik Delmestri | A |
grof Rabatta je bil napel za tisti predpust | l. | 1713 vse sile, da zbere pri sebi če moči vse | A |
ukvarjal z gospodarskimi podjetji in pozneje | l. | 1724 ustanovil prvo strojarno v Gorici. Navzočen | A |
znanega prostaštva graničarjev na Štajerskem | l. | 1635 in še drugod, je umevno, da so se jih stanovi | A |
Tisti otrok je bil Luzio della Torre. Umrl je | l. | 1737 prav tam, kjer Maraž. * Andreja Goljo Skoračni | A |
UVOD Blizu mesta | L., | v vasi, kjer je bila nekdaj imenitna, daleč | A |
ogledovat. Vedi, da sem tudi jaz blizu mesta | L. | doma (Karel do sedaj tega še ni vedel) in tvojo | A |
Ko Karel to zasliši, da je škof tudi blizu | L. | doma in da pozna njegovo mater, začne na glas | A |
spodobi se potovati; z Dunaja prihajamo, do | L. | gremo, danes počivamo.Glas vaših dobrih del | A |
Gospa reče: »Z Ilirskega je, blizu | L. | doma, kjer je bila nekdaj suknarija.Moža so | A |
Ženin odgovori: »Blizu mesta | L. | sem doma, kjer je bila sloveča suknarija.«Svetin | A |
do sem? Kaj?« Pavlek zardi od jeze in reče: » | l, | kdo vas je spremil?Oni!« | A |
prišla kranjska dežela, . / . / stran 5 . / že | l. | 1282 ločena od Koroške, za vedno v last, veliko | A |
kaj bi rad tako kasno in ob tem vremenu?« » | l, | grdo je grdo, ali ko sem siroto videl in mislim | A |
kaj je vendar naredil? Nekaj vendar pravijo?« » | l, | meni se zdi, da jih je sila potolkel, tako za | A |
Najhujša kmečka vojska na Slovenskem je bila | l. | 1573. Glavni vodja z vilami, motikami in drugim | A |
skoraj več ko goldinar na dan. To je bilo | l. | 1809. Ugibal sem tedaj v svoji glavi: »Kakor | A |
bukvami.« »Kako pa so storili mati županja?« » | l, | v cerkvi so brali iz pozlačenih bukev, pa so | A |
Hrast je skoro zardel. »To ni tako, Tileh!« » | l, | zakaj ne; saj ne bodo rekli, da ste se prišli | A |
baronica pa so gori!« »Torej, oglasite me!« » | l, | saj ni treba,« menil je vrtník dobrovoljno. | A |
odgovori on. »Pa koliko jih je vendar na Potoku?« » | l, | le čakaj ‒ gospodar, potem sin njegov in hči | A |
namežika oni. »Saj vas ne razumem, gospod Mejač.« » | l, | no, poroka bode!Oh, to ga bo pil naš Jaka!« | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |