nova beseda iz Slovenije
napravlja k hudi uri. Sinjeoka je čepela v zadnjem | kotu | in je jokala.Jelen pa jo je nahrulil: »Kaj se | A |
je zabobnelo. »Ho,« je nevede vzkliknila v | kotu | ždeča Kodrolaska. »Kaaaj ‒?« je zazijal Som | A |
je ponosno zravnana z bodalom v roki stala v | kotu, | Karp pa se je od togote krivil in škripal z | A |
samo toliko zlezel, da se je skozi odprtino v | kotu | očedil navzpod v vodo.Brunčastega pokrova pa | A |
obrnila od ognjišča in pristopila k ležišču v | kotu: | »Kaj bi rad, gospodar?« Som se je trudoma dvignil | A |
duhu kakor pa živi starici, je sedela v mračnem | kotu | in mrko gledala tujce, posebno Medejo. Jezerna | A |
kočami je bilo že mrzlo. Nad smrdljivim kupom v | kotu | je zabrenčal roj nagnusnih muh.Tu in tam je | A |
je opazil lepo lončarico. Tiho je čepela v | kotu. | Ne da bi zinil eno samo besedo, je Presukani | A |
slabo razsvetljevala sobo, dva samokresa. V | kotu | pri omari je slonela puška poleg težke vojaške | A |
zganjen listič papirja, katerega je bil našel v | kotu | pod mizo: »Ne bi bil verjel, da bom v taki koči | A |
in pobriše s prtičem po beli javorovi mizi v | kotu | in po stolu za njo, na katerih po trohice prahu | A |
poštar, in malo pozneje tudi žena njegova. V | kotu | pri peči sedela sta še njuna dva otroka, katerima | A |
je hotel seči po sablji; a ta je stala tam v | kotu; | poštarica je skočila po otroka, katerega je | A |
po izbi, da li ne bi kdo tičal skrit. v kakem | kotu. | V vsej izbi pa razen dveh miz in nekoliko stolov | A |
ona ter odpre še enkrat svojo skrinjo. Tam v | kotu | zgornjega predala je ležal star molek in poleg | A |
Zagledal je bil namreč tam prav odspredaj v | kotu | dve gospici sedeti.Obrnjeni sta bili sicer obe | A |
po imenih ‒ samo enega ni poznal. Prav tam v | kotu | pri vratih si je bil ta edini neznanec stol | A |
. / stran 75 . / »Kdo je oni gospod tam v | kotu? | « vpraša Leon zraven sedečega kaplana. »Po imenu | A |
Sosed, ki je po hodniku na dvorišče nasproti v | kotu | stanoval, bil je knjigovodja firme Stol & Comp | A |
gorjačo stati med vrbovimi grmi. V tem glasovitem | kotu | tedaj bi bil tistega večera človek videl desetega | A |
Kmetje, posebno starešina Matevžek, ki je v | kotu | sedel in ne katero neumno in smešno razdrl, | A |
hlev, izba, kuhinjska shramba in klet. V enem | kotu | sta bili privezani dve kozi, v v drugem je bilo | A |
za smolo in druge ropotije. Tam v poslednjem | kotu | pak je na slami ležal Martinek Spak. SEDEMNAJSTO | A |
stran 9 . / Deklica, ki je doslej tiho jokala v | kotu, | jame na glas ihteti. »Zato boš pa pobral svoje | A |
Vendar gledajo deklice, ki se zberó v zadnjem | kotu | za vrati ali pri velikanski peči, da pojó le | A |
žimnati struni svojih citer. V zadnjem, temnem | kotu | pak je ležala stara Domnova mati Meta na visokem | A |
pokaže stol pri veliki kameniti mizi, ki je v | kotu | v veži pri vratih stala.Lisec sede, rekši, da | A |
vsega za to pripravljenega perila stal je v | kotu | še težak z železom okovan zaprt kovček brez | A |
Izpivši, starec vstane, odpre okovan kovček v | kotu | svoje izbe in izvleče majhen zvezek pisem ter | A |
enkrat pogledat. Najde ga pri mizi sedečega v | kotu | na žametnih blazinastih klopeh, ali pled je | A |
sobani. Onega spečega starca ni bilo več v | kotu. | Kam je šel? | A |
za kakih pet zim starejša od njega, vzdigne v | kotu | tri deske iz tal in pokazala se je luknja v | A |
loncev tobaka na njej, podolgata skrinja in tam v | kotu | med dvema vrlo čudnima slikama svetega Janeza | A |
popade svojo kučmo, naroči ženi, ki je na slami v | kotu | bolna ležala, naj otroke utolaži, in pravi: | A |
prijel. Odloči mu torej oče izbo v zadnjem | kotu | gradu, kjer so bile hranjene stare pisane bukve | A |
blizu drug drugega. Prvi rokav stopi na svetlo v | kotu | ravno pod gradom, katerega je bil ravno neka | A |
jezik, odslanjala je tiho vrata svoje izbe v | kotu | in radovedno gledala, kakšni so ti vojaki.Saj | A |
je Podlipnik ugledal, mu je zaigral v levem | kotu | ustnic nasmeh. Kmalu nato je pomežiknil postaranemu | A |
prijel tu, prijel tam in spet mu je v levem | kotu | drgetal hudomušen nasmeh: »Je pastirska kri | A |
razgledoval na vse kraje in obstal z očmi v blejskem | kotu: | »Marko, ali vidiš?« Zatopljen v gospodarnost | A |
tresla in da so sveče utripale. Pri mizi v | kotu | so sedeli: Podlipnik in Ančka, Marko in Rozalka | A |
napijte, da se bo imelo kaj potresti.« V levem | kotu | ustnice mu je igral nasmeh in Joža, stari hlapec | A |
klarinet in udušili pogovor. To pot sta od mize v | kotu | plesala samo Marko in Ančka. Zanaprej je Ančka | A |
ni njega doma. Podlipniku je zaigral v levem | kotu | ustnic nasmeh: »Le povej Marku, Manica, naj | A |
ginjen, ker se to sploh ne spodobi v Gorenjskem | kotu, | najmanj pa od žgoče ceste, od burje in zimskih | A |
Med temi je bil tudi Kosoman. Stal je v | kotu, | naslanjal se je na zid in venomer gledal v ono | A |
tri ... , kar se mi oglasi v našem jeziku tam v | kotu | eden in tam zopet eden. Najdem tu dva rojaka | A |
razcapanih in shujšanih, je sedelo ali čepelo v | kotu | na svojih malhah.Ko se je dan začel delati in | A |
može in pridružil se Hrvatoma, ki sta v temnem | kotu | nekaj bolj sama zase bila in pila.Kmalu so videli | A |
Zopet vstane, gre tiho na stran in starega v | kotu | spečega Hrvata pocuka: »Boter, o ljubi boter | A |
ples. Hrastova gospa je sedela še v gornjem | kotu | dvorane poleg davkarjeve soproge in tja je hitel | A |
prišel semkaj. Elza je sedla na majhen divan v | kotu | in Rudi ponudila nizek stolček poleg sebe. | A |
čas, v katere dogodke bi jo del. Pa tu doli v | kotu | je stalo nekaj zapisanega; bilo je iz Fausta | A |
niso bile prazne. V prvi sta sedela pri mizi v | kotu | dva tržana v družbi podučiteljevi; kajti ta | A |
ležala v spodnjem predalu njegove mize, v zadnjem | kotu, | zaprašena in pozabljena; poiskal jih je in bral | A |
kako naglo vre njej kri po žilah. Gori v | kotu | dvorane blizu godbe sta sedela Elza in doktor | A |
»Ah!« je vzdihnil Meden ter sedel na stol v | kotu | sobe. »Prijatelj, nekaj je treba še pomisliti | A |
pogledoval sedaj očeta, sedaj mater, ki je čepela v | kotu | za mizo ter na tihem jokala.Zdelo se mu je, | A |
časa je potihnil Ostriženec; stal je v temnem | kotu | poleg okna ter držal na prsih pred seboj ono | A |
je ogledoval od daleč veliko odprto omaro v | kotu, | kjer je videl mnogo knjig nakopičenih in med | A |
je tukaj!« Zaeno je vrgel na zadnjo klop v | kotu | debel plašč, dežnik in kovček, katerega je prinesel | A |
na umazana tla, potem se ozrl na pajčevine v | kotu | nad pečjo in nato, smotko vžigajoč, stopil k | A |
oblastno s tlečo smotko v ustih na majhno zofo v | kotu | sobe. »Za nekaj sto goldinarjev - to | A |
prosa, kadar je letina dobra. Sodnik v tem | kotu, | pozabljenem od drugega sveta, bil je naš stari | A |
so jo pokopali na vaškem pokopališču, tam v | kotu | ob zidu, kamor so devali berače in brezdomovince | A |
mi še kravo ukrade.« V hlevu, tam v zadnjem | kotu | je na slami zleknjen stokal star mož.Hlapec | A |
za peč ter legel na kožuh in Jurca je sedel v | kotu | za mizo ter užigal pipo. »Lazarjevi so šli danes | A |
besede, nego utrnil leščerbo, ki je visela v | kotu. | »Treba ji nekoliko reči!« nadaljuje starka. | A |
da bi vzel velik brusni kamen, ki je ležal v | kotu, | ter ga vrgel onemu na glavo.Pa udušil je to | A |
vrtu vse predrugačilo? Staro hruško tamkaj v | kotu, | kjer ste včasi tako radi sedeli, podrla je burja | A |
okoli in pristavi: »Da, lepo je. Vendar v onem | kotu | bi se morale rože drugače razvrstiti.Tine je | A |
vrta navzdol ob holmu. Ana pa je stopila proti | kotu | zelene ograje, kjer je stal lep, mlad kostanj | A |
proti majhni, temni lopi, ki je stala v drugem | kotu. | Tja dospevši, prime grofica mlado deklico za | A |
in preložil je bil že mnogo del, kar zapazi v | kotu | omare, katero je ravno urejeval, za drugimi | A |
mi še kravo ukrade.« V hlevu, tam v zadnjem | kotu | je na slami zleknjen stokal star mož.Hlapec | A |
»Še tole pipico ga bom zmetal,« oglasi se v | kotu | pri peči sedeči učenec Eskulapov, »potem pojdem | A |
srce našega sanjača. In tako je sedel v svojem | kotu. | »Slavika je že šla domov, 𠆬orpus juris’; ali | A |
Peter, gospodinja, Andrej in ostala družina v | kotu | sobe krog mize, ki je še vedno ista, ob kateri | A |
glas, dekle stočejo, gospodar Tine pa sedi v | kotu | pri peči in, ko vsemu viku in kriku le ni konca | A |
je in šel naglo iz hiše. V hlevu v zadnjem | kotu | poleg stare dimke je imel svojo, iz surovih | A |
drugačen, nego je bil v jutru, pa ko je našel v | kotu | prazno posteljo, vrgel je, utrujen kakor je | A |
ampak zaril se je nad hlevom prav v zadnjem | kotu | pod podstrešjem globoko v seno, s trdnim namenom | A |
podstrešje. . / . / stran 63 . / Odmaknil je v | kotu, | kamor je bil onkrat skril tujčev testament, | A |
tam zadaj se kopičijo orjaški snežniki. V tem | kotu | pod gorami tiči ubožna deželica Rezija, kjer | A |
odstavljeni in pregnani, so našli v tem skritem | kotu | slovenske zemlje poslednje pribežališče in so | A |
planoti, da pridem do tovarišev, ki čakata v | kotu, | kjer se iz planote strmo dvigata širokorebrni | A |
počivališče je bilo izborno; travnata ravnica v | kotu | med Tolstcem in Konjščico, pod ravnico globoke | A |
starodavnosti, ki je stal na polenih v vežnem | kotu, | sem stopil v dobo svojih očakov in prapradedov | A |
je nad ravnino nekoliko vzvišena vas v južnem | kotu | Spodnje doline, od koder se razprostira čudovit | A |
ji je, da jo oprezuje Adamovčev obraz in da v | kotu | prebira rožni venec njegova Marijana. Začela | A |
ki bi jo iskreno potočila. Milka je ihtela v | kotu, | da so ji oči zatekle, Katra se je dušila pred | A |
podobe in nekaj fotografij. Tudi križ je bil v | kotu, | a ves preprežen s pajčevinami, da se je obraz | A |
sita so se nekam močneje tresla. Kristus v | kotu | se je sprostil pajčevin in njegove krvave oči | A |
bila tema le za spoznanje mehkejša. Nekje v | kotu | je čudno zacvrčalo in Bogataja je znova zazeblo | A |
tisto noč nista zaspala. Tiho, da se še pajki v | kotu | niso predramili, sta šepetaje ugibala, kako | A |
izvilo Kozomolcu in oči so mu iskale Križanega v | kotu. | »Po gospoda bo treba!« je odločil Jernač in | A |
prej hrepenenje po miru in pokoju, po tihem | kotu, | kjer bi preživel, kar mu je ostalo dni.Košček | A |
obrisala svete podobe na steni in razpelo v | kotu, | vendar je že zopet vse oprašeno.Velika javorova | A |
zopet vse oprašeno. Velika javorova miza v | kotu: | ne zdi se ji še dovolj bela, dasi jo je tako | A |
samo posode je treba!« Pogleda po izbi in v | kotu | vidi lončen vrč; vzame ga ter urno odide.Vedel | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |