Kolikokrat je že obrisala svete podobe na steni in razpelo v kotu, vendar je že zopet vse oprašeno. Velika javorova miza v kotu: ne zdi se ji še dovolj bela, dasi jo je tako skrbno odrgnila z drobnim peskom, in onile stolček tudi še prav ne stoji. Tako se kreta in suče srečna ženica, psiček jo pa gleda; pametna žival je, dobro ve, kaj se vrši, koga pričakuje mati; kako bi ne vedel, tolikokrat mu je že povedala ženica, saj nima nikogar, da bi z njim govorila o svoji sreči.