»Ta je pa rejenec, najdenec ‒ saj ni naš!« tako si tolaži vsak svojo nekoliko vznemirjeno vest in nov bokal vina, ki ga ukaže Svetlinov zet, odloči Andrejevo usodo.
Ko se vrne Tine domov, sede že ‒ oče Peter, gospodinja, Andrej in ostala družina v kotu sobe krog mize, ki je še vedno ista, ob kateri je pogostil Peter pred petindvajsetimi leti Andrejevo mater s kislim mlekom. Polonica streže zgoraj v prvem nadstropju teti Urši; zvečer starka ne pride več po stopnicah.