kotu (201-300)

domačo besedo; hlastno se je ozrl naokrog in v	kotu	preddverja opazil dva vojaka, ki sta se med	A
stransko sobo, kjer plešejo mlajši svatje. V	kotu	na klopi sedi Premčev Miha, ženinov brat, in	A
fantov, ki so po vinu razgreti zbijali šale. V	kotu	pri peči pa je sedel Juri in rezal svoj ogel	A
žandarja, ki se je odpravljal. »Pustite puško v	kotu,	saj rada počiva!Ali mislite zopet komu poslati	A
otroki. Gašper se je oziral okrog in zagledal v	kotu	Rožmanovega Pepeta, ki mu je izza hrbta svoje	A
poskusila, če so vrata zaklenjena, vzdignila v	kotu	podnico in potegnila iz luknje v tleh skrbno	A
toliko ošabnosti, je sedel pri veliki mizi v	kotu,	jezno grbančil čelo, vihal rjave brke in hudo	A
je zapustil sobo tudi možiček, ki je sedel v	kotu	pri vratih in tiho pil svoj delež.Urno se je	A
vzdihne Tonček. Ves čas je čepel na kamnu v	kotu,	da ga je že vse bolelo, in vendar mu ni bilo	A
vedel, pri čem si, kadar bo o tem govora. V	kotu,	kjer se ločita zapadna in severna cesta, stoji	A
ne v njem, ne okoli njega. Glej, glej, tam v	kotu	leži tudi staro polomljeno kolo, gotovo je to	A
železnice ne vidiš vasi, ker je skrita zadaj v	kotu,	ravno tako kot Zagorje, od katerega je dobila	A
velikih loncih so kuhali juho in kavo. V nekem	kotu	je pobijal mesar mlado junico in njegov hlapec	A
so pred durmi, vsak je najrajši doma v svojem	kotu,	na te svete dni noče nadlegovati, dobro vedoč	A
je v tem, ko so otroci bili v logu, utrdil v	kotu	veliko desko in na to desko postavlja zdaj starejši	A
vodi v Betlehem, ki rumen, zelen in rdeč žari v	kotu	vrhu gore. Pod goro od ceste nekoliko v stran	A
dolgo vrsto svetniških podob, sveto razpelo v	kotu	in briše prah s svetega duha, ki v steklu vdelan	A
lotijo dela, postopača med njimi ni videti; v tem	kotu	eden s čeljustnicami koplje in rahlja zemljo	A
levitvijo z desna in z leva sta v želodčevem	kotu	dva bela kamenca lečaste podobe.Nekdaj so bili	A
Starka je zaihtela. Oče je vzel v	kotu	palico in sta zapustila sobo.Anica ju je spremljala	A
v Jurčka. Župan, ki je prej ves čas stal v	kotu	brez besede, je čutil, da zopet izbruhne vihar	A
Vmes so pili. V	kotu	je stalo že do dvajset praznih steklenic. ‒Nekdo	A
pomignil, mu je takoj spet na novo natočila. V	kotu	so klobučniki z nenehno vnemo metali karte in	A
več skrivala. Šele potem Fano, ki je čepela v	kotu	in si je s krčevito stisnjenimi pestmi pokrivala	A
bilo to opaziti. Tudi Tereza se je zgrbila v	kotu	in je prav tako dolgo molče pestovala zlo voljo	A
prestrelili, omrtvili. Potem je že ležal tam v	kotu.	Najverjetneje v zaporu.	A
bil je mrtev. . / . / stran 203 . / Ležeč v	kotu	ni mogel premakniti prsta.In je v nemi grozi	A
dolgimi koraki napotil k majavemu lesenemu stolu v	kotu,	sedeč na katerem je ponavadi kadil.Samo, veš	A
je poskočil in je že spet kadil tam v svojem	kotu.	Le to si enkrat zazmeraj zapomni: najboljše so	A
za kavo ni pristavil na plinskem gorilniku v	kotu	delavnice, temveč jo je šel skuhat v kuhinjo	A
slučajno ne. Dolgo je le posmrkaval tam v svojem	kotu	in žmirkal naokoli, kakor bi se bil pripravljal	A
gostilni. Lepec nam je rezerviral prostor v	kotu,	od koder se ni niti najbolje videlo na oder	A
se je počasi sesedel na klopco v kuhinjskem	kotu,	tipaje po žepih izvlekel cigareto, odlomil filter	A
si je oblekel usnjeno jakno, ki je visela v	kotu	za vrati.Pa še tam se takemu štosu ne bodo smejali	A
nje. Malačiči je sedel na klopci v kuhinjskem	kotu,	prav na mestu, kjer je Gajaš pred morilskim	A
vrati, navadno pa ubogljivo dremal v sobnem	kotu.	To rumenodlako tele, s sivimi prameni v kožuhu	A
za njo, da se mu je motala vseskozi v očesnem	kotu.	Kadar ga je kdo zamotil z odgovarjanjem, se je	A
žudlje se raztekajo, odceja se v tolmune. V	kotu	kmečka peč z mestejem, po mizah torila in kozarci	A
pokritim hodnikom: v podhodu je hranjeno orodje, v	kotu	lomače in lopate, v nekdanji kolnici stoji traktor	A
vmes, prebliskoma in površno, skrivoma v temnem	kotu	pameti. Njuno poglavje se je bilo zastaralo	A
netili krušno peč. Ta je stala v kuhinjskem	kotu	ob štedilniku, obdana od čelešnika, na katerem	A
kisline. In žganjarjenje pozimi v kakem hlevskem	kotu,	njegovi naročaji posebej sušenih smrekovih polen	A
najdebelejši deček lahko vtaknil skoz svojo glavo. V	kotu	so tičali še majhni trikotniki šipe, Tjaž je	A
vidite, da ne utegnem; kajti za oknom v skritem	kotu	mi bode poslušati, kaj današnjemu »Kladivu«	A
delavskem taboru,« je rekel Samojlo, ki je v	kotu	sobe odpiral buteljke.»Sitnosti je delal gospodu	A
služabnika, ker ga ni opozoril na podgane. V	kotu	hleva je stala dolga miza, na njej luč, ki je	A
pritrdil delavec tudi majhno polico k steni. V	kotu	je bilo s pregrinjalom oddeljeno in zastrto	A
prebivališče. Vilar je korakal naravnost proti	kotu	ter odgrnil zastor.Ko je bil zagledal na lično	A
se je skoraj prestrašil človeka, ki se je v	kotu	pri durih visoko vzravnal in v pozdrav segel	A
glavna reč, mi ženske pa naj ostanemo lepo v	kotu	kot privatna stvar ‒« »To ne, gospica, to ne	A
v Pilić, in zvečer je sedel tisti Drljača v	kotu	kolibe ter krpal našo obleko, ker bil je nekaj	A
Možaka sta posvetila na tla, kjer so bile v	kotu	jame ob steni razprostrte suhe, grobo obsekane	A
slišal tovariš-uradnik, ki je pokašljeval v	kotu	pisarne.‚S kakšno tajnostjo se ližejo krog te	A
Pušk in kocev poleti ni bilo. V	kotu	se je pri svoji postelji napravljal Gajer. Vilar	A
trnju, iz skale so molele gobce šarovite kače, v	kotu	je čepel ljut zmaj?« Vilar se mu je hladno posmejal	A
krog. Sedela je tiha kakor dete, ki se igra v	kotu,	ter šivala na nekem prtu.Na licih sta ji rdeli	A
vbadali v svoje ročno delo. Otroci so se igrali v	kotu.	Atmosfera miru, udobnosti in zadovoljnosti je	A
France?« je šepetal goreči Hren v temačnem	kotu.	»Nu, kako se je končalo?« je tiho vprašal Vilar	A
zapisan v njiju srci. Otroci, čebljajoči v	kotu,	zanju niso imeli pomena.Molčala sta, kakor bi	A
je imela skoncema nekaj vrta, na katerem je v	kotu	stalo troje orehov.Prav ob zidu je stala pod	A
noč ni imel miru. Ko je sedela Jermenžila v	kotu	dvora pri meni, je stala pri Madžaru njegova	A
kako bi si preskrbel primernega orožja. V	kotu	veže je slonel dolg drog, ki se mi je zdel kakor	A
reci mu, da ga Vahulja čaka zadaj na vrtu v	kotu.	Slišiš:	A
Mačka, jaz s svojima prijateljema za njim. V	kotu	vrta smo ga dobili.Kar od spredaj in od zadaj	A
našega dvorišča. Neko popoldne sem naletel v	kotu	arhiva na kopico višnjevkastih listov v velikosti	A
Tudi Čajž je kimal z glavo. Prav zadi v	kotu	je stalo dvoje žrebet, ki sta nas pozdravili	A
ogledoval opravo, ki je ležala na stolu in v	kotu.	»Kolikor ga jaz poznam, ga moram hvaliti.	A
je na mojo postelj, otep slame, razgrnjen v	kotu,	ter rekel: »Na rožicah tudi vam ni postlano	A
dneh se je še vsakikrat zopet pojavila v kakem	kotu.	Ali kadar se pojavi, gospa tisti hip tudi ne	A
Pokažejo mi ga. V temnem	kotu	je čepelo, sirotče, sključeno pod malo stensko	A
bo obrtnega stanu, ima svojo delavnico baš v	kotu	nad ženino posteljo in vztrajno in neprestano	A
peč, na métrgo, na podobo svetega Martina v	kotu	in iskal, s katerim predmetom bi lahko prispodobil	A
‒ Postarni gospod župnik je sedel v	kotu	svoje oguljene zofe, ki je bila tudi že davno	A
župnišče. Gospod Franc je sedel v vajenem	kotu	svoje zofe, pri durih je stal stol in župnik	A
pri »Domačem petelinu« okoli okrogle mize v	kotu	pri peči. Mladi smo bili, vzorne želodce smo	A
večer smo zopet sedeli za svojo okroglo mizo v	kotu	pri peči, harmonike so pele, bobnela so tla	A
Jankovim govorom kaj klavrno čepel v svojem	kotu.	Stopil je kar pred sodnikovo mizo, vzdignil tri	A
mu jih prerežem; spravljeni so bili na tleh v	kotu	poleg petrolejske steklenice in predpotopne	A
oltarja v stranskega, kjer je stal v mračnem	kotu	kakor kak siromašen osebenjek in nadležen pritepenec	A
ta dan. Najimenitnejša miza je bila ona v	kotu	proti kuhinji, tam so sedeli gospod Krunoslav	A
ubogala Kregarja, stisnili so se vsi okoli mize v	kotu	in steknili glave. Tomaž Iskra, klepar, si je	A
pravdi, in kosilo, ki sta se zdajle vsak v svojem	kotu	z njim ukvarjala, jima danes ni tako dišalo	A
ko mu je pogled zadel ob sovražnika v drugem	kotu,	se mu je zopet oglasila pravdarska vest in ni	A
običajno, je sedela in stala okoli gosposke mize v	kotu	in vsa pozornost se ji je očitno obračala v	A
En sam človek je bil v tem oddelku. V	kotu	je sedel pri oknu, glavo sklonjeno v roki, in	A
najbolj skriti kot gozdiča, kajne ‒ a v tem	kotu	ima baš macesen najbolj značilno in zato za	A
pokusit, potem govorite! Vlado je zopet stal v	kotu	in »oturalal« kakor obseden. Šel sem ponj in	A
‒ niti časa ni imel, da si obriše solze. V	kotu	je res stala palica z železno ostjo na koncu	A
se je začudila Jerajeva, ko je zagledala v	kotu	nov, še prazen posteljnik, poleg na tleh so	A
kaj, če je ta visoka stena zagrinjalo? ‒ v	kotu	je slonel gasilec. Strmel je v nevajene obilne	A
vedno toplo hišo. Pogrešal je hlev in živino, v	kotu	hleva je imel svojo ogrado bacek ‒ njegov bacek	A
ščurkov; teh je bilo pač dovolj, zlasti v gorkem	kotu	pod štedilnikom, in mojster je resno razkladal	A
spadalo v njegovo področje. Milan je zagledal v	kotu	objokanega Tončka.»Ali se jokaš?« je vprašal	A
stolom. Zdajci je zagledal krčmar v mračnem	kotu	sedečega Koc murja; vljudnost se mu je razlila	A
ljudje sede pri drugih mizah in kaj delajo. V	kotu	vrta je stal oder, od tod je zadonela fanfara	A
da stojita notri, oni pa zunaj. In ko se je v	kotu,	kjer je bila meja bolj redka, pri tleh prikazala	A
si je vzel prazen stol in ga vlekel s sabo. V	kotu	pri ograji je sedel, desno nogo si je položil	A
mu je ona zanj odgovorna. Žena je klečala v	kotu,	božala tla in vekala: »Ubogi otrok, moj ubogi	A
Gradiški se človek nauči marsičesa ... V desnem	kotu	vštric sodov sta šla spet nekaj stopnic kvišku	A
vdrla v klet, ‒ kaj so ji uzrle zavzete oči: v	kotu	kup mesa in cunj, višnjevi plamenčki švigajo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani