Videti je bilo, da čutila, ki so jih navdajala, niso bila baš najveselejša, a vendar je zdaj temu, zdaj onemu prišla kaka burka v glavo, katero je tudi vestno prodal v splošni smeh. »Še tole pipico ga bom zmetal,« oglasi se v kotu pri peči sedeči učenec Eskulapov, »potem pojdem pa na lov; morda ustrelim kakega starega lisjaka za ‒« »Nekaj dobrih besedi, kajne;« norčuje se drugi, nadepoln pravoslovec, kakor spričuje debeli »corpus juris«, katerega si je porinil pod glavo morda v mislih, da pojde kaj vanjo.
»Jaz bi raje prebiral poglavje o kreditorjih in debitorjih, pa najdem preveč analogij.«