Krenil je v grmovje, ko nas je zavohal; in vil je svoje gibčno telo in gosto kodeljo med grmi naglo in previdno ter nekaj v gobcu nesoč. Čakališče ali počivališče je bilo izborno; travnata ravnica v kotu med Tolstcem in Konjščico, pod ravnico globoke strmine, nad njo skalne rebri in mestoma redek brinov les, v sredi ravnice visok vejnat macesen in v ozadju mrzel studenec z žlebom od smrekove kože. Sedel sem v mah pod macesnom k belemu razgrnjenemu prtu in urno segel v vrečo poleg pota, da iz nje potegnem, kar bo za zobe.