nova beseda
iz Slovenije
Gitica Jakopin: Mravlje, poved v sobesedilu:
Moje noge so na vsakem koraku mehko pristale, kot da se zemlja s svojo široko rodovitnostjo vdaja moji ljubeči odprtosti, in znova v njim lastno ospredje vračajoče se predmestne vile so se mi prizanesljivo smehljale, kakor da mi obljubljajo nekaj, česar mi doslej še ni bilo dano užiti.
Tisto nekaj, to sem kmalu spoznala, je bilo sprva komaj opazna točka na daljnem obzorju, toda od hipa, ko sem jo zagledala, se nisem več odtrgala od nje. Razraščala se mi je pred očmi in polagoma zavzemala od nekdaj določene, moji podzavesti že zdavnaj znane obrise.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani