nova beseda iz Slovenije

ki (3.601-3.700)


mi je hitel pripovedovati, da je po krajih,      ki      jih je on prehodil, splavljanje običajno in  A
takrat, ko otima življenje enemu izmed dvojice,      ki      sta sicer oba zapisana smrti.Zato je uverjen  A
Začela me je grabiti jeza, da mi takle hribovec,      ki      se je naučil vrtati skale in je malo pokukal  A
samo s tem pogojem, da ne črhnete več o zadevi,      ki      je ne razumete nič in ki se tiče samo mene.  A
črhnete več o zadevi, ki je ne razumete nič in      ki      se tiče samo mene.Tudi za kasneje vam prepovedujem  A
Prijetni vtis mi je kalilo veliko število otrok,      ki      so se gnetli po hiši, in pa nenavadna množica  A
gnetli po hiši, in pa nenavadna množica žensk,      ki      so polnile sobo, glasno milovale bolnico in  A
lica, zašiljen nos in tenke, izsušene ustnice,      ki      niso mogle več pokrivati zob, so me spominjale  A
obhajala; oglašalo se je sočutje ali usmiljenje,      ki      mi ga je točno napovedal že mož v mestu; pridružila  A
kaj naj počnem s tem komaj še živim mrličem,      ki      mi je bila naložena zanj nemajhna odgovornost  A
kakor zavoljo bolečin, ko sem vršil svoj posel,      ki      ni bil pretežek, zakaj truplo je bilo globoko  A
rokah. V vodo sem vlil za žličko zdravila,      ki      se mi je na potovanju nekajkrat obneslo zoper  A
142 . \/ Oddahnil sem se in stopil v hišo,      ki      je bila še polna obiskovalk; otroška svojat  A
kmalu svež. Hotel sem na obisk k prijatelju,      ki      je takrat duše pasel v dobro uro oddaljenem  A
zamude pri njem, sem krenil na bližnji hrib,      ki      mu pravijo menda Bojnik. Imenitno se mi je godilo  A
nagnilo, od vzhoda je potegnil hladen veter,      ki      me je zdramil.Naglo sem odkorakal proti Banjšicam  A
je nosila otroka, podobnega tistim angelom,      ki      na slikah godejo na pihala; korenjaška deklina  A
samo pokažemo. To je ta nikdar siti porednež,      ki      me če kar živo snesti!«Ponosno je razvila otroka  A
je razvila otroka, močnega polletnega fantka,      ki      je na preiskovalni mizi že čvrsto stal. »Ta  A
učenimi ljudmi je križ Prijatelj iz mladih let,      ki      sluje pod samozbranim imenom Trentar, me je  A
razglasil, da imajo v svoji sredi zdravnika,      ki      da zna odganjati vse tegobe in je pripravljen  A
naj je tudi »Krajcarica« (izvirek v Trenti,      ki      je baje dobil ime od krajcarja t. j. nekdanjega  A
sneženi in drugi, so jim dobavljali divje koze,      ki      so jih Trentarji znali poiskati; kadar ni bilo  A
si kozo; starec jo je dvignil na nizek zid,      ki      je bil okoli hiše za ograjo.Žival je imela zadnjo  A
sem naročil, naj pripravi dve deščici po meri,      ki      sem jo določil na zdravem kozinem bedru.Čudovito  A
pozdravi. Jaz pa sem odhitel navzdol k prijatelju,      ki      me je čakal s kosilom.Spotoma sem si v bistri  A
mladenič, je razkladal prijatelju in meni poti,      ki      se da po njih priti iz Trente na Triglav, kamor  A
prijatelj. . /\ .. stran 151 . \/ Tisti deček,      ki      mi je bil opoldne za sla, je prisopel k nam  A
»Katere koze?« »Tiste,      ki      jo je zdravnik zdravil!« »Mar jo je pobral volk  A
najdemo poleg imena Zadnjica tudi ime Luknja,      ki      je precej višje sedlo in prehod v svetovno znana  A
Nekaj bolje se je godilo mojemu prijatelju,      ki      je bil že kolikor toliko vajen gorskih potov  A
\/ Nekaj časa mi je šlo po tistem kraju,      ki      mu pravijo menda Skok, s hojo znatno laže.Toda  A
sesedel. Prispeli smo namreč do zelo strme stene,      ki      je bila ne vem koliko desetin metrov visoka  A
je menil prijatelj. »To se pripeti vsakemu,      ki      ni vajen gor izza mladega!«Morda je tudi on  A
pogledu. Znatno mi je uplahnila domišljavost,      ki      se je človek tako rad naleze po šolah, zakaj  A
zdravstvenih uspehov z njimi. * * * Mlad mož,      ki      se mi je predstavil kot sodnik, je pripeljal  A
pomagam zavoljo vedno hujšega vnetja v prsih,      ki      ji povzroča hude bolečine in vročico in onemogoča  A
mu hočem kratiti pravice in celo dolžnosti,      ki      jih ima kot zakonski mož do svoje žene, in me  A
mu kar na tleh zašil rano in napravil povoj,      ki      je pokril pol obraza.Vmes sem tolažil ženo,  A
»Dobro, pa doma! Povabim še tovariša,      ki      je zelo izveden v teh zadevah,« sem svetoval  A
saj ste zaslužili tudi za tistega tovariša,      ki      ga ni bilo treba!« * * * B  A
Služkinja mi je prinesla posetnico gospoda,      ki      da je od daleč in želi nujno govoriti z menoj  A
posetnici sem bral znano ime mladega izobraženca,      ki      si je pridobil že dosti veljave s svojimi učenimi  A
Kumljanec svojevrsten človek. Med drugimi vrlinami,      ki      odlikujejo vse prave Kumljance, je tudi ta,  A
poznajo in ne priznajo zdravnikov. Tiste žene,      ki      pomagajo Kumljancem na svet, jim kuhajo čaje  A
sem.« »Nikar mi ne kvarite tako lepe slike,      ki      ste mi jo pričarali o svojih rojakih.Objesten  A
samega ne. Ne poznam vaših rojakov Kumljancev,      ki      so po vašem opisu čvrst in zdrav rod.Vas je  A
obisku do sporazuma Kumljanca in svetovnjaka,      ki      se borita v vas noč in dan, kar razpoznavam  A
navsezgodaj poklicali k dobremu prijatelju,      ki      da je ponoči hudo obolel z mrzlico in dušenjem  A
svojo izvoljenko, učiteljico v domači občini,      ki      je želela poroke, da bi mu kot bolniška strežnica  A
zdravstveno okrepil in pripravil za izpite,      ki      jih je konec leta napravil in pričel kot odvetniški  A
položaja svojega prijatelja in nehvaležne naloge,      ki      me je čakala.Njega samega dotlej še nisem zdravil  A
in je na moje vprašanje imenovala zdravnika,      ki      je soprogu pred leti pomagal s koristnimi nasveti  A
modre preudarnosti. Moje povabilo je tovariš,      ki      bi mi bil lahko oče, sprejel prav rad in vesel  A
»Takile bolehavci in krehavci,« je menil, »     ki      so se že dosti preklali z boleznimi, se jih  A
mogel izposoditi, o pljučnici in ogražanju srca,      ki      je največkrat vzrok neugodnemu izidu.Vse, kar  A
se mu vse to gabi; ko smo mu dovolili vino,      ki      je takrat veljalo kot nevaren strup pri vnetnih  A
družini in pri številnih prijateljih in znancih,      ki      so s sočutjem spremljali potek bolezni; tudi  A
/\ .. stran 165 . \/ ljenja med boleznijo,      ki      pa da bo brž minila sama po sebi.Saj prime koga  A
ga zavrnil odločno. »Plaši te velika zmota,      ki      ti kali pravilen vpogled v trenotno stanje in  A
zmotno v dvojnem pogledu. Prvič glede bolezni,      ki      jo pravkar prebolevaš.Nikar ne misli, da mora  A
kakršne je imela tvoja dunajska. Ta pljučnica,      ki      jo še čutiš, premine, ako Bog da, v teku nekaj  A
Potem pa pride na vrsto tvoja stara nadloga,      ki      se tudi dá znatno izboljšati, če ne odpraviti  A
otrok... da me pitaš s takimi izmišljotinami...      ki      jih ni bilo in ni... in ne bo nikjer! ...  A
vzrojil in rekel: »Ne imej me za takega bedaka,      ki      bi se hotel osmešiti pred teboj in tvojimi s  A
postopanje«, češ, ker mu je zastalo toliko poslov,      ki      jih mora spraviti v red, dejansko pa se je otepal  A
tvegavščine!« se je branil, »Kako naj se človeku,      ki      mu leze četrti križ na pleča in gre njegovo  A
uničenih nova pljuča? Ali naj se mi pomladi srce,      ki      je dobilo že toliko ran in prask, da se komaj  A
stanovanju; pojdi zategadelj v prostem času,      ki      ti je itak pičlo odmerjen, na zrak in v prirodo  A
Katarina nad Kronbergom so mu bili stari znanci,      ki      jih je obiskoval po tolikih letih odsotnosti  A
gore v bližini. Prišla je jesen tistega leta,      ki      je bilo nenavadno vroče v marsikaterem pogledu  A
naš skupni prijatelj in bivši moj »podložnik«,      ki      se je že pred meseci izneveril mojemu varuštvu  A
Vsi smo zastrmeli. Tovariš Korle,      ki      se razume na zgodbe in kraje, je ob splošni  A
pod Čavnom in se spustil navzdol na 90 m. Jaz,      ki      sem za tretjino let mlajši od njega, bi si ne  A
nam sapo zaprl, smo nemo občudovali tovariša,      ki      se nam je žareč v zagorela lica posmihal rekoč  A
nego in postrežbo, sem hitel v vojno bolnico,      ki      je bila takrat edina urejena za bolniško oskrbo  A
samo peščica njegovih prijateljev in znancev,      ki      smo mogli biti navzočni.   A
žvekajoč, smejoč se in prerekajoč se s kosci,      ki      gredo ob vozu in jih dražijo. Drozeg  A
godrnjajoč polglasno, nevoljno gledajoč za delavci,      ki      odhajajo počasi v hišo, otirajoč si pot z obrazov  A
ponosnim samozadovoljstvom; pogled na miljenca,      ki      se poleg tega še prav lepo razvija v šoli, ga  A
ko da ne sliši, in stopi v vežo k delavcem,      ki      večerjajo pri veliki družinski mizi.   A
utripljejo. Čelhar strmi pričakujoče v svečo,      ki      jo je bil prinesel Evgen.Ta se igra s svečnikovim  A
glasove delavcev, vrišč žensk. Tema je nastala,      ki      jo zvezde dražijo s prešerno razuzdanostjo lesketajočih  A
»Čenče! Da se brigate za čenče,      ki      jih ljudje sklepečejo? -Zakaj sem pustil mesto  A
drobiža je že nekaj tu; dovolj bo za ta leta,      ki      so mi še usojena.« »Pametno!« se zadovolj  A
»Denarja nam je treba. Tu in tam so luknje,      ki      jih moram zamašiti.Tona hoče doto...  A
je, vidiš! Kaj pa natezaš uhlja za stvarmi,      ki      te ne brigajo?« Čelhar ga opazuje kot  A
opazuje kot uganko. Radovednost ga ima za stiki,      ki      so morali obstajati nekdaj med Drozgom in Črnéčko  A
Janez in Tona sta na drugem koncu travnika,      ki      je bil šele davi pokosen.Pridno obračata seno  A
prsi pod odpeto srajco in poškili k sestri,      ki      grabi blizu njega, čvrsta in širokopleča, z  A
bi se moral radi sestre priklepati k Marički,      ki      ga s svojo suhljatostjo in suhoparnostjo ni  A
zato si je zaželela zdaj strasti. Med gosti,      ki      so prihajali iz trga, je bil tudi sodni oficial  A
postala zadnje čase krčma z vsemi neprijetnostmi,      ki      jih povzročajo pijanci in sitni gostje.Zato  A
skrbi za večno plačevanje obresti in obrokov,      ki      so bile pri Drozgovih že kar udomačene.Rebec  A
po kopeli, pa se spomni gladkih Katrinih lic,      ki      jih je bil božal sinoči, ko se mu je pritoževala  A
okoli njega in narekuje hčeri psovke. Evgen,      ki      je bil prišel hitro za očetom, gleda s hudimi  A
tleh. Potem se ozre po travniku za ljudmi,      ki      so se vrnili k delu.Z obrazov jim bere, da so  A
ji leže rezka trpkost. Ko se ozre na dedca,      ki      zavaljeno koraka poleg nje, sopihajoč in šepajoč  A
utripajočimi veki, spozna nenadoma sovraštvo,      ki      vstaja v njeni duši. In to spoznanje ji prežene  A
duši. In to spoznanje ji prežene žalovanje,      ki      je bilo morda nehote pretirano; namesto žalosti  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  3.101 3.201 3.301 3.401 3.501 3.601 3.701 3.801 3.901 4.001 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA