Ko se ozre na dedca, ki zavaljeno koraka poleg nje, sopihajoč in šepajoč, z utripajočimi veki, spozna nenadoma sovraštvo, ki vstaja v njeni duši. In to spoznanje ji prežene žalovanje, ki je bilo morda nehote pretirano; namesto žalosti pa jo prešine osvetoželjnost - v imenu rajnice, v imenu svojem.
Drozeg se prestraši mrzlote njenega pogleda, mučna neugodnost ga obide.