ki (3.401-3.500)

sem se rad, ker sem menil, da ustrežem očetu,	ki	se takrat ni mogel več mnogo gibati in hoditi	A
mnogo let. Po zajtrku sva se odpravila na pot,	ki	je znašala v dolžino nekaj sto metrov, v višino	A
ogovarjal po imenih kakor ljube stare znance,	ki	jih pozdravlja v slovo.Sledil sem njegovim kretnjam	A
jemljeta očetu zanimanje za dejansko življenje,	ki	mu ne more več slediti in ga zato ne mara.	A
saj kurijo samo s suhljadjo. To je ogenj,	ki	daje uporabno in blagodejno toploto brez dima	A
ugovarjati, v podobi jasno izraženi modrosti,	ki	jo je oče zajemal že od nekdaj iz knjige Tomaža	A
v pomoč in razvedrilo, marveč zavoljo mene,	ki	da sem se odtujil njemu in njegovemu gledanju	A
48 . \/ izpopolniti mnoge in velike vrzeli,	ki	jih je opazil v moji izobrazbi.Tudi glede mojega	A
izobrazbi. Tudi glede mojega zdravniškega poklica,	ki	ga ni v nič deval, a tudi ne tako visoko cenil	A
visoko cenil kakor jaz, mi je dajal vodila,	ki	sem njih uporabnost in vrednost spoznal mnogo	A
Zanimate se pri človeku zgolj za njegovo lupino,	ki	jo krpate, a je ne morete obvarovati razpada	A
ni nikdar nič tožil. Ni se branil zdravil,	ki	smo mu jih dajali za lajšanje njegovega trpljenja	A
naj prihranim taka zdravila za one bolnike,	ki	ne znajo ali ne morejo potrpeti. Večkrat se	A
ali ponudbam, da bi kaj užil; med hropenjem,	ki	je proti večeru naraščalo, se nam je zdelo,	A
Kmalu po očetovi smrti smo obhajali božič,	ki	pa nam je ponovil in povečal vso bridkost; vsak	A
bridkost; vsak trenotek smo pogrešali očeta,	ki	je bil duša družinskemu občutju s svojim otroškim	A
listih svojo naselitev in čakal na bolnike,	ki	jih še dolgo ni hotelo biti. Konec prvega tedna	A
želodčnega raka, kolikor zaradi zdravljenja,	ki	je bilo že zdavnaj zamujeno, in še bolj mučno	A
Drugi teden so me poklicali v mestu k deklici,	ki	zavoljo razpasle jetike ni mogla več živeti	A
Prosil me je, naj se usmilim njegove družine,	ki	ji grozi najhujša nesreča, da izgubi mater in	A
Napišite mi, lepo vas prosim, tiste kroglice,	ki	ji vsakikrat pomagajo!« »Zakaj pa ne greste	A
« »Zakaj pa ne greste k tistemu zdravniku,	ki	pozna vašo soprogo in ji je že zapisal uspešno	A
mraza po vsem telesu in milo ječal. Služkinja,	ki	mu je odprla, ga je sočutno izpraševala, kakšna	A
snažno mrliško odelo in šolne za ubogo ženo,	ki	sem jo tolikanj ljubil!Če bi ne imel otrok,	A
blizu ogledati novega in »slavnega« zdravnika,	ki	da je danes šele prvič slišal o njem pri Zvezdi	A
nisem, vsaj za danes ne; zavoljo mojih bolezni,	ki	jih ni malo, se pomeniva drugič!Za danes bi	A
napraviva kot rojaka in prijatelja pogodbo,	ki	bo prav za oba, prav za prav bolj za vas kakor	A
po dolgih letih, drugače bi poznali Zamaška,	ki	ga spoštujejo in cenijo tri doline in gore in	A
deželi, bil je nekak priganjač za odvetnike,	ki	jim je dovajal stranke, bil je na slutku, da	A
sodnega postopanja kakorkoli odložen. Odtod ime,	ki	se ga je prijelo, doktor Zamašek. »A vi ste	A
ne morete biti bolj skop nasproti siromaku,	ki	živi na cesti in semnju, kakor so drugi.« »Kaj	A
57 . \/ Kako naj se sporazumeva o dohodkih,	ki	jih še nič ni, koliko je mojega in koliko je	A
mešetar nekoliko zmeden. »Pustiva tisto računanje,	ki	je časih res sitno!Dajajte mi na mesec tri goldinarj	A
stegnil je proti meni debelo in gladko desnico,	ki	morda še ni imela žuljev na sebi. »Ne bo kupčije	A
Vse pretrpiš - če hočeš Menda je ni stvari,	ki	bi se je človek bolj bal od bolečine. Da preprečiš	A
življenjske resnice, da je bolečina občutek,	ki	nas ne sme nikoli prevzeti in prevladati, in	A
Kot prvi primer naj služi moj nekdanji znanec,	ki	mu nisem bil zdravnik, a je name kot mladega	A
zgled izredne življenjske sile. Bil je mož,	ki	smo ga občudovali radi njegove krepkosti in	A
mrliško raztelesenje in ne operacija. Zdravnik,	ki	je pazil na srce, je pač katerikrat vbrizgnil	A
Takrat sem ga videl in povpraševal po vtisih,	ki	so mu ostali iz tržaškega zdravilišča. »Kaj	A
vežnih vratih me je ustavila znana gospodična,	ki	je pridrevila v domači obleki in vsa zmršena	A
naravi ali zavoljo neugodnih družinskih razmer,	ki	smo tudi mi otročaji zanje nekoliko vedeli,	A
je stanoval, je bilo kar črno radovednežev,	ki	so se prerivali proti vhodu.Stražnik mi je napravil	A
preril po stopnicah in prišel v stanovanje,	ki	je bilo tudi polno zbeganih ljudi. Na starinskem	A
oguljenim baržunom, so držali nesrečnega moža,	ki	je močno krvavel iz desne strani glave, da so	A
ljudi in priklical za pomoč soprogo in hčerko,	ki	sta obupno jokali v kuhinji. Moje delo je bilo	A
ranjenca v bolnico. Takrat se je poškodovancu,	ki	je dotlej mirno dihal in časih bruhnil kose	A
rekel. »Pa se vi maščujte za oba na tem možu,	ki	je nama preprečil kopel!« Ranjenec je ležal	A
zavedel. Niso se pojavili nikakšni zapletljaji,	ki	smo se jih upravičeno bali; rane so se lepo	A
bali; rane so se lepo zacelile, celo desno oko,	ki	smo mislili, da je izgubljeno, je začelo čutiti	A
račun pri meni. Pohvalil nas je, da smo »tiči«,	ki	znamo delati čudeže.Že dolga leta se ni počutil	A
to je sviloprejec v razvojni dobi gosenice,	ki	žre murvovo listje noč in dan), glavo ima lahko	A
vem, kdaj in kako sem napravil to neumnost,	ki	se je iztekla tako srečno.Bog je velik!	A
zdravniki ste malce kruti, a zelo premeteni ljudje,	ki	znate prijeli človeka trdo, a na pravem mestu	A
bliskalo in čakal sem samo odrešilnega treska,	ki	ga kar ni hotelo biti.Seve, bolelo me je neznansko	A
sem le ždel, ker sem se bal motiti vaše delo,	ki	me je začelo zanimati, kakšen bo neki konec	A
razen da sem se boril s strežniki in zdravniki,	ki	da so me hoteli končati.Hvala Bogu in vam za	A
čudnega, kajne, da prenašajo bolečine ljudje,	ki	jih je strojilo življenje že leta in desetletja	A
ko sem se odpravljal na obisk svoje družine,	ki	je letovala v domačem kraju.Pogledal sem še	A
pregledal dečka, šest ali sedemletnega fantička,	ki	me je plašno gledal in si brisal krvavo slino	A
dali vendar kaj ponjuhati?« se je oglasil oče,	ki	so mu tekle debele kaplje po obrazu in je začel	A
mogel več ust odpreti, izročil mu gumasto cevko,	ki	naj samo po njej pije, kadar mu treba. V čakalnici	A
življenjskem pogledu najvišje dejstvovanje,	ki	ga označamo z besedo materinstvo. Velika razvalina	A
razredni sobi je ležal velikan na postelji,	ki	je bila navadne velikosti, a zanj očitno prekratka	A
nakopičene blazine za bolnikovo glavo. Odeja,	ki	je pokrivala truplo, je visela kar čez posteljni	A
obraza. Imel je dolge, valovite temne lase,	ki	so bili le na sencih nekoliko pobeljeni; visoko	A
v primeri s košato, nekoliko osivelo brado,	ki	je okrožala obraz in segala čez pol prsi. Povedana	A
vozaril se je v daljne obiske z dirkalnimi konji,	ki	jih je kupoval za neverjetne zneske; poleti	A
in določil tudi količino slatinske pijače,	ki	naj se vsak dan skrči za desetino. »Meni pritičejo	A
tekočine. Posadili so ga v velik naslanjač,	ki	je zaječal pod izredno težo.Kmalu je prispel	A
speljati: »Ali niste veseli svojega bolnika,	ki	se mu vračajo moči?« »Ne preveč!« sem ga krotil	A
»Ne preveč!« sem ga krotil. »Tudi hrastu,	ki	ga je izkoreninil zimski vihar, poženejo prvo	A
hotel motiti. Nekaj kasneje sem mu podal roko,	ki	mi jo je krepko stresel.Molče sva se razšla	A
iz hiše. Pisaril je prijateljem in znancem,	ki	so kaj imeli, da bi ga mogli sprejeti, a odmeva	A
izostali so v zadnjih tednih tudi lahkoživci,	ki	so uvideli, da je njihova žrtev oglodana do	A
v bolnišnici trije plemenitniki znanih imen,	ki	so se svečano pritoževali zavoljo poniževalnega	A
sijaju; nepregledna je bila vrsta zlikanih kočij,	ki	se je vila za mrliškim vozom, odetim z venci	A
in drugo Geto je že takrat imel zveneče ime,	ki	ga je dal sloviti Goričan Izaija Graziadio Ascoli	A
sredi geta je bila sinagoga, židovska molilnica,	ki	je pa nisem nikoli videl od znotraj. Lastniki	A
Lastniki vsega geta so bili premožni židje,	ki	so sami bivali drugod po mestu v udobnih in	A
siromaki težko sporazumeval, njihova nemščina,	ki	so jo med seboj govorili, ni bila meni nemška	A
je ljubilo. V getu je stanovalo polno družin,	ki	si niso mogle privoščiti boljšega bivališča	A
so družine, osirotele po javnih uslužbencih,	ki	so životarile ob neznatnih pokojninah, in spet	A
družine propadlih trgovcev ali zapitih rokodelcev,	ki	so se preživljali iz dneva v dan zelo različno	A
družina Franca Pocuta, hribovca z Banjške planote,	ki	je bil pri nekem večjem podjetju v službi za	A
Imela sta štiri otroke, tri dečke in deklico,	ki	so vsi odrasli. S Pocutovimi sem se seznanil	A
upanje, da je v naših ljudeh toliko klene moči,	ki	prenese vse življenjske stiske. Odvraten poklic	A
besed, da bi trebalo ženi bolj obsežne pomoči,	ki	se da prav izvršiti v bolnici, kjer so na voljo	A
naj pokliče tis . /\ .. stran 86 . \/ tega,	ki	je nastavljen od občine in zato plačan, da nudi	A
čakal deček. Spravil sem kolo v kmečki hiši,	ki	je stala ob starogorski poti, kjer se začenja	A
severnovzhodno pobočje hriba Svetega Marka,	ki	se dviga nad Šempetrom.Po tem pobočju so bile	A
majhne hišice malih ljudi, kmetičkov in kočarjev,	ki	so služili večinoma kot dninarji v mestu; dečkov	A
87 . \/ dečkov oče je bil zidarski podajač,	ki	si je prav tisto leto postavil hišo na kupljenem	A
tisto leto postavil hišo na kupljenem svetu,	ki	je bil nekdaj vinograd. Od dečka sem zvedel	A
čutil nagle hoje po strmem kolovozu in sonca,	ki	je takrat močno pripekalo. Ves poten sem prisopel	A
mostovža se je prikazal od zjutraj mi znani mož,	ki	je rekel: »Kar steci k teti, Jelko, kjer so	A
pa sem splezal po lestvi navzgor v prostor,	ki	ga je še neometana lesena pregraja delila na	A
ustavilo!« sem rekel in stopil k porodnici,	ki	je plašno gledala vame.Bila je krepka žena po	A
Mož mi je prinesel v sumljivo snažni skledi,	ki	je morda služila družini za pripravljanje solate	A
si roke z milnim cvetom in izvršil pregled,	ki	me je tembolj potrdil v prepričanju, da morajo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.901 3.001 3.101 3.201 3.301 3.401 3.501 3.601 3.701 3.801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani