Sredi široke postelje je ležala bolnica nepremično kakor mrlič. Glavo so ji obkrožali košati temni lasje, spleteni v močni kiti, tako da se mi je zdel veli in bledi obraz še bolj mrliški; posebno vdrta lica, zašiljen nos in tenke, izsušene ustnice, ki niso mogle več pokrivati zob, so me spominjale na egiptovske mumije. Presunljivo nasprotje tej mrtvini so bile velike, temne oči, stalno uprte vame vprašujoč in pričakujoč.