hlev (301-400)

nov klobuk s kozjim repičem. Sedaj je stopil v	hlev,	pognal klobuk nekam v steljo in sedel na prevrženo	A
na desni roki kožušček, pa mu pravijo bolšji	hlev,	zato ker gredo vse bolhe iz obleke v to dlako	A
vse bolhe iz obleke v to dlako. Tak bolšji	hlev	je tvoja duša!Ušiva je, gnidava, garjeva, opiščena	A
prismojena in govori, da ne sodi ne v cerkev ne v	hlev.	Zato sem jaz tu, tvoja mati in tvoj oče, ki ju	A
si lahko mislim, kako je bilo. Galjoti pred	hlev,	vi pa pred jasli, da ne daste.Upirali ste se	A
Vpij, da so ti ga ukradli, pa da so hoteli	hlev	zažgati.« Lapajne je umel nasvet.	A
vdereš v vas. Biriče pred hišo, biriče pred	hlev.	Stopiš v hišo, sedeš za mizo.	A
podstrešju, vsak dan je pokukala v jamnico in v	hlev,	velikokrat sem jo srečal pod toplarjem in kozolcem	A
hotela vzeti sama. Ko je mama odšla nazaj v	hlev,	se je Pika splazila v kuhinjo, skočila na mizo	A
prinesla dolgo žico in jo obesila med hišo in	hlev.	Nekdo jima je prodal kristal in slušalke, sama	A
bilo treba odgnati krave domov, jih spraviti v	hlev,	se napiti svežega mleka, se umiti in priti do	A
speljali najboljšo lokacijo za kulturni dom -	hlev	Angele Zima!« Preveril sem na terenu	A
svojega posestva, z njim vred pa tudi velik	hlev,	ki je stal nedaleč od mojega župnišča, sokolom	A
Vdova je bila neodločna.	Hlev	bi raje dala meni v najem kot sokolom, a denar	A
Jaz pa na osemsto. In	hlev	je bil v mojem najemu, skoraj trikrat preplačan	A
dobremu gospodarju za zimo. Najprej steljo za	hlev.	Zopet smo morali koso v roke vzeti, tisto kratko	A
Lizo sámo s snubačem, ki je imel njivo, kočo, »	hlev	in kravšeta«. Ko se je Liza zopet vrnila	A
Pojdiva! Pri Omejcu na Lajšah bomo danes podrli	hlev,	ker je Tonetu z Brda brata ubil. Naprosil je	A
bilo pri Kovščaku na Bukovem vrhu? Zlezel si v	hlev	in pograbil si po pikašci, in za volno si jo	A
Soproga! Dobimo jo v hišo, kakor dobimo kravico v	hlev!	Ničevo!«	A
na Mengeš; ondi ima Tonhovec tolsto tele in	hlev	se slabo zapira.Kar pri jaslih ga zakolji, in	A
roki. Lukeža je postavil k oknu, da bi varoval	hlev	in zadnja vrata.Jaz in Jurij sva morala k sprednjim	A
vedno svoje predpravice. Konjiča sem spravil v	hlev	pri Wohlgemuetu in nato, ko se je kupovanje	A
nekaterimi šaljivimi opazkami. Hitel sem v	hlev,	si sam osedlal konja ter ga odpeljal tako tiho	A
Wohlgemuetov. . / . / stran 102 . / Dali so mi	hlev	za konja in tudi posebno čumnato, v katero sem	A
bil gospodar, sem moral sam spraviti žival v	hlev	in gledati, da je dobila kaj Na dan sv. Florijana	A
so obstajali tovorni hlapci in kjer je imel	hlev	za tovorne konje in tovorne osliče.Proti večeru	A
je dekletce pri meni, če sem nosil živini v	hlev,	lezlo je dekletce za mano.Po materi ni dosti	A
mimo nje. Ta je nekaj zamrmral, pa je izginil v	hlev	in ni hotel loviti piščet. Ker se težki gospodinji	A
bila razbila lobanjo, da ni hlapec pobegnil v	hlev	ter se skril nji, ki je od srda kar trepetala	A
kakor živinče, ki ga lahko proda ali pa v drug	hlev	da!In samo tistega brezastega biriča ščuje vate	A
povej, da pridem precej,« je odločil in stopil v	hlev,	da bi videl, ali se krava že pripravlja.	A
pogasit ogenj v sušilnici; potem je pogledal v	hlev,	ali se ni tele odvezalo, in ali je pastir doma	A
je sklanjalo predenj: Nikar! Če je stopil v	hlev,	je vsako živinče obračalo glavo za njim in ga	A
gospodar. Ampak silni mož je stopil nekoč v	hlev,	ko je ravno molzla.Skrbno je ogledoval in otipaval	A
ga med oblaki nese domov. Hlapec jo dá lepo v	hlev	in drugi dan pokaže gospodu, češ, da jo je ponoči	A
tako.« Biriči so res brž pretaknili hišo in	hlev,	senico in kozelc. Nič.	A
je zasmejal, priskočil in mu konja spravil v	hlev.	»Če vi ne bi bili prišli, bi vas iskal jaz,	A
mehanično vanjo vode za umivanje vimena in odide v	hlev.	Kdor bi jo bil po vnanjem sodil, mislil bi bil	A
kdo od njih pride gor k nam in prinese uroke v	hlev?	Oni znajo zagovarjati in uroke delati, saj veste	A
enkrat divje pogledal za sestro ter šel ven v	hlev.	Tam pa mu je hlapec France s plahim licem pripovedov	A
vojakov prostakov s seboj in ti so morali v	hlev	na slamo. Kapitan in njegova dva spremljevalca	A
Vojakov imajo pet s seboj in te so poslali spat na	hlev.	Vseh pet je zlezlo na zgornji konec v slamo	A
je sklicala nemarljive dekle in tekla potem v	hlev	gledat, če Matijec, kralj hlapcev, še smrči	A
da bi bil vedel, kaj bo iz tega postalo, ali	hlev	ali hiša ali oboje. Kakor vsak, ki dom dela	A
od znotraj; kajti bilo je tukaj vse v enem,	hlev,	izba, kuhinjska shramba in klet.V enem kotu	A
ga oblije po čelu. Najprvo stopi v konjski	hlev,	kjer so spali hlapci.Drugi so še svetili, Domna	A
varujejo ognja v slamo zatrositi, zapusti mož	hlev,	korači čez dvorišče in po gazu proti tako imenovanemu	A
boš brez skrbi živel. Pojdi nazaj v konjski	hlev	pa se ulezi!« »Tedaj k Sovi greste?« reče hlapec	A
stran 19 . / kota posebej, še enkrat pogledal v	hlev	krave, Liski nekaj govoril in potem odšel z	A
Konec hiše je bil prislonjen s protjem opleten	hlev,	v katerem je stala marogasta stara krava in	A
poprašal, ali gresta v hišo in ali naj konja v	hlev	postavi. Ko sta neznana moža v hišo stopila	A
klečal mladi cigan na zidu. »Vidiš konjski	hlev?	« vpraša oče od zdolaj. »Vidim in mater vidim	A
megli. Šel je bil moj Mekin tja po konja v	hlev;	zvit mladič je bil. In pred mojimi očmi ga je	A
morju. Ovčar Stoklasek je bil prignal ovce v	hlev,	pa se je bil postavil nedaleč, kakih deset korakov	A
oni kraj hleva zbežal in smuknil po lestvi na	hlev,	od groze sem se tresel, dokler nisem dva očenaša	A
gospod?« Ko so prišli do ceste, bil je hlapec v	hlev	zaprt.Kaj se je zgodilo ali kaj se bode z gospodom	A
povezanih več malih: ena za v ovčjak, ena za v	hlev,	za v konjak ena in še za v čebelnjak ena.Podlipnik	A
pri belem dnevu odnesel kozo. Volkancu so v	hlev	prikopali in raztrgali junico. Muhovec se mu	A
da ne gre * planinski, napol v zemljo vkopan	hlev	za krniškega tretjineka: »Drugam bom šel past	A
postavili za župana. Otroci so se umaknili v	hlev.	Večja dva sta vedela, o čem govorita oča in Podlipnik	A
Traaa, traaa . /\ .. stran 43 . \/ Smuknila je v	hlev	in urno odvezala mlajšo kozo, od katere so kozliča	A
Takrat je glasno jokala. Stopila je v	hlev	tudi Rozalka in ji pomagala izgnati obe kozi	A
bi se le narahlo zadel obnjo, bi padla pred	hlev,	« je videl Marko. S skednja je zablisnilo skozi	A
ni več živeti.« Zjutraj, ko je šla Rozalka v	hlev	h kozam, se ni upala Manica sama ostati v postelji	A
v mislih prezidaval hišo, pripravljal les za	hlev	in skedenj, kupoval konje in premišljeval, kako	A
bajte ne prezidam v hišo. Novo postavim, in	hlev	in skedenj; vse novo.« Zaspal je in sanjal,	A
Meni je ne bodo. Volkun je za pečjo,	hlev	pa je tudi dobro zaprt in zavarovan.« Nadaljnje	A
zidano hišo, kateri je stal nasproti obokan	hlev,	toliko odmaknjen, da ni jemal hiši sonca, hlev	A
hlev, toliko odmaknjen, da ni jemal hiši sonca,	hlev	za tri pare konj in kar je treba krav in prašičev	A
lotil se je kmetovanja, dobil nekaj živine v	hlev	in tako mu je dobro od rok šlo, da ni samo obresti	A
stari navadi malo brinovca in šel iz hiše v	hlev	h konjem pogledat, če imajo krme, če so v snagi	A
se dolgopetiš po dolgem in širokem? Rajši v	hlev	pojdi; moja postelja je še gorka. Jaz ne bom	A
naju tolikanj usmili, da naju zapre v svinjski	hlev	k prašičem. Stori se noč.	A
/ . / stran 15 . / Vsak, kdor je kak rep v	hlev	kupoval, vsak je poznal mojega rajnkega očeta	A
Hrast ni slišal, kajti stopila je bila za kozo v	hlev.	»Saj ne boste zamerili, gospod,« dejal je kovač	A
Bolje, da se dogovoriva! Koliko bom štel za	hlev,	za hlapca in krmo?« sili dohtar, ki je imel	A
zažgal si smotko. Hvalè pa je odvedel konja v	hlev.	Pol ure pozneje so bili edini: zdravnik Konec	A
skrit za tremi košatimi orehi, stoji majhen	hlev,	tudi lastnina duhovnega gospoda, kateremu je	A
meni hlapec nejevoljno. »Naj bo, kar hoče, v	hlev	na slamo mu pokaži!« Čez nekoliko časa odloži	A
v steno. Jurca pa je pihnil luč in odšel v	hlev.	Od tega večera z očetom o ženitvi nista več govorila	A
Kosanka mu prikima ter hoče ne meneč se za trapa v	hlev.	»Hohoho, mati Kosanka,« krohoče se oni, »kaj	A
Kosanka ter postavi nogo, s katero je bila že v	hlev	stopila, zopet nazaj na prag. »Hoho, da imate	A
je grablje, zaobrnila se urno ter stopila v	hlev.	»I, kaj pa je vendar?« je dejal slikar polglasno	A
meni hlapec nejevoljno. »Naj bo kar hoče, v	hlev	na slamo mu pokaži!« Čez nekoliko časa	A
pripravljeno ‒ le odloži. Jaz moram še malo v	hlev,	ker imam ravno novega hlapca in ta je še precej	A
hišo je bilo prostorno dvorišče in ob straneh	hlev,	kozolec in druga gospodarska poslopja, ki so	A
naj se pa tepo! Pa varovati je treba ‒ hišo in	hlev	tujih pritepencev!Kar mu moraš dati po postavi	A
pride prvi po stopnicah ter krene naravnost v	hlev.	Za njim prilezejo po okornih stopnicah sestre	A
svoji stari dimki, in ko je Peter ravno stopil v	hlev,	dejal je še enkrat jezno: »Jaz pojdem tudi	A
»Bom pa sam šel!« zavpil je nakrat, tekel v	hlev,	odprl zaboj, vzel praznično suknjo in klobuk	A
brlog. . / . / stran 48 . / Marko je šel v	hlev	‒ zdelo se mu je sicer, da je malo drugačen	A
priljubljena hruška, na drugi strani kozolec in tukaj	hlev	je bil tak kakor doma in hiša ravno tako bela	A
potem je prišla še dekla s škafom, namenjena v	hlev	krave mlest. »Koga pa imaš tu doli, Martin?	A
to prišlo! Ko se spominja, da je imel poln	hlev	najlepše govedi, poln svinjak rejenih prašičev	A
Vtem izgine Vid za oglom, Šimon pa stopi v	hlev.	Nihče na vsem svetu tedaj ni bil tako vesel	A
kakor prej, potem pa pristavil: »Pojdi, pojdi v	hlev,	pa poglej malo po živini, dokler se hlapec ne	A
kakor zatrt kašelj, a obrnil se je in odšel v	hlev.	Bil je to bližnji sosed Topolščakov, stanujoč	A
najhujših celo prostor v hiši; ko bi ga bil del v	hlev	‒ to bi že ne bilo tako posebno, pa v ‒ hišo	A
na Prevojah sta malo odpočila in dela konje v	hlev.	Gotard je vozil s parom in bil težko naložil	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani