»Saj je samo eden!« oporeka Tileh. »Eden pač, pa ta je ‒« Zadnjih besedi jezne kovačice Hrast ni slišal, kajti stopila je bila za kozo v hlev. »Saj ne boste zamerili, gospod,« dejal je kovač, »neumna je, da bi verjela, da je mesec na štiri ogle, ko bi ji rekel; dobra je pa, dobra; boljša ko pol grunta!«