nova beseda iz Slovenije
/ . / stran 82 . / Mrtve oči Septembrski | hlad. | Jutro. | A |
Zebe me. | Hlad | polzi v dno srca; dajte mi, dajte mi spanja | A |
žlebu odteka. . / . / stran 125 . / Večerni | hlad | Večerni hlad in veter izza vrta ‒ ah, tam, blešči | A |
/ . / stran 125 . / Večerni hlad Večerni | hlad | in veter izza vrta ‒ ah, tam, blešči se grad | A |
malin dehtijo, ko dlan ob lice jih privije, si | hlad | dotika izborijo. Pogled mi vanjo preleti spominov | A |
pokrajina težko sopla kakor njegove prsi. Smrtni | hlad | je legel na laze v hribih, na polja v ravnini | A |
kuhinji je nema sedela ob malem oknu. Smrtni | hlad | je bil strupen plin, ki je legel na deteljo | A |
oknom je bila mesečina gosta modra sopara, ki jo | hlad | zgoščuje. »Misliš, da kdo razčisti svoje dvome | A |
hoté in preudarno legel v očetov vonj, ko v | hlad, | ki z gričev prihaja naravnost v zavese.Tržaški | A |
gričev prihaja naravnost v zavese. Tržaški | hlad, | ki polzi zvečer rezek in slan, temen in zelenkast | A |
šibja. Zunaj pa sta medtem jutranji mrak in | hlad, | da so izhodna vrata ozka odprtina črnega brezna | A |
tisti aprilski zrak, in živo sem čutil, kakó mi | hlad | prodira skozi celice v notranjost. Seveda sem | A |
a pred njegovim telesom je izginil poklicni | hlad, | saj sem mu nekoč skušal podaljšati življenje | A |
razklala plasti, planino pa bo vsak čas zajel | hlad | brezdanje globeli, v katero se bo pogreznila | A |
ne dopušča drugačne metode. Zakaj potem nemi | hlad | postrojenih vrst?Pa saj niso zbrane zavoljo | A |
bi se mu moglo kaj zgoditi. A obenem se kakor | hlad | iz kleti sredi poletne vročine razliva vate | A |
štirikotnik je postal za spoznanje bolj siv, | hlad | je bil še zmeraj rezek, a se je že pripravljal | A |
taborišču zaveš praznine in ne veš, odkod smrtni | hlad. | Trepneš z vekami in se ozreš: sosed je na ležišču | A |
Laurine gibe in zavoljo njih skoraj ne misli na | hlad, | ki se mu topi na jeziku. 4 Potem nad belimi | A |
resni starosti so bili manj pretresljivi kot | hlad, | ki diha iz sogovornika. Vendar mu je njihova | A |
In razumsko mu je bilo žal za ta nečloveški | hlad, | a nobene rešne poti ni bilo iz njega.To je dokončno | A |
ovijala vilo, medtem ko je vel skozi tišino usoden | hlad? | Bil je ob vili, kakor da je ob viru zla, Lucianina | A |
njihova moč in samo na videz je to nebrižen | hlad. | V resnici je to zadrega, ker so jim misli odpovedale | A |
zarjavelih tečajih. Iz hrama je udaril prijeten | hlad, | prepojen z močnim vonjem po vinu in zatohlosti | A |
jim leži v telesih, spreletava jih jutranji | hlad, | z ustnic pa si oblizujejo sladke spomine. | A |
ker je ni mogel najti, je globoko zajel nočni | hlad | in vzdihnil iz vznemirjenega srca: - O donna | A |
tihotapila iz hiše, da sta zunaj zajemala nočni | hlad | in se v širnem prostoru laže spuščala pod nebo | A |
prelepi pozni uri pa je že drvela skozi nočni | hlad | kočija.Ko je švignila mimo Mežnarjeve hiše, | A |
sovražno molčijo, da iz njihovega molka diha | hlad? | Ne, tukaj ni nekaj v redu! | A |
vročina brnela v zraku in je bil v izbi prijeten | hlad, | je Zinka stopila k Vencu, mu položila roko na | A |
tiho odprl vrata v zakristijo. Objel ga je | hlad, | srce se mu je kar tajalo od strahu.Stal je v | A |
V knjižnico? Tisti prijazni | hlad. | Ne.Tam se preveč razgubi, spet bo bral kake | A |
opoldanske sopare ni bilo tu notri, prijeten | hlad, | ki bistri um, poživlja kri.Partijskemu ideologu | A |
steni v cementna . / . / stran 127 . / tla, v | hlad | se sesede telo, v vso zdrizasto svinjarijo v | A |
16 | Hlad, | neznosni udarci dežja.Ljudstvo preganja ubeglo | A |
Daljnega, neznanega. Skušal je zaspati, toda | hlad | ga je stresal po vsem telesu.Neurje je zadušilo | A |
Vlaga. | Hlad. | Neznosni udarci dežja. | A |
moram, kakšne sanje, kaj je to? Srež na vejah, | hlad, | zima, bodikaste iglice dreves, teče, nekam teče | A |
tukaj ob reki Isar, od katere je vel večerni | hlad | in so se na njeni gladini odbliskovali zadnji | A |
a razumeti ne more: ni toplote, tukaj veje | hlad, | kdo bi se odločil za hlad, ne pa za toploto | A |
toplote, tukaj veje hlad, kdo bi se odločil za | hlad, | ne pa za toploto, za angele so ljudje res strašni | A |
335 . / sanja o Katarini, tu je hidravlični | hlad. | .. tudi Katarinin angel tu nima kaj iskati, tudi | A |
sijanjem, od nje zdaj iz daljave prihaja polarni | hlad, | okrog njenega srca je mrzlo in temno kakor v | A |
postelje, zvečer pa je tam kraljeval Katarinin | hlad | in molk; ni setrudil, da bi z besedo ali dotikom | A |
odpotoval iz mesta. Spet jo je oblil tisti | hlad, | ki je v noči, ko se je dotaknila Skrinje, izginil | A |
pokrižal se je in samodejno stopil proti oltarju. | Hlad | mu je zmrazil telo, pogled je začel zaznavati | A |
Na Marsu. Vlažni | hlad | je vel s široke reke. Na tisti deški točki sredi | A |
nekaj pojasnilo ali pomagalo razumeti. Leden | hlad | čuti v prsih in gluho tišino, ki mu pravi, da | A |
ali je to tista krogla v svetnikovih rokah, | hlad | in tišina neke cerkve, svetloba v njenih oknih | A |
preprosto in čutil, kako se mu telo cepi na | hlad | in vročino, na milino in trdoto, na drget in | A |
Čutil je, kako se mu telo cepi na vročino in | hlad, | na krhkost in trdoto, na trepet in odrevenelost | A |
si je prižgala zvezdic brez števila. Večerni | hlad | vabi ljudi iz zadahlih hiš; v gručah sedeč se | A |
srcih ljubezen in usmiljenje zanje. Večerni | hlad | ga je predramil iz teh sanj in mu zbudil misel | A |
Dotikala se me je sprva le toliko, da sem čutil | hlad, | ki jo je stresal tudi po telesu in jo grbal | A |
vrsto stisnjenega, starega poslopja prijeten | hlad, | ki ga razstavljeni predmeti iz kamene dobe še | A |
stebri in strop so vse letne čase bruhali iz sebe | hlad, | da so se dijaki bokali ko les v mrazu in so | A |
je stiskala Tjaževa zadnjica, je izhlapevala | hlad, | ki ni spodbujal možganov do kake posebne dejavnosti | A |
utrudil s hojo ali z delom. Stoprv jutranji | hlad | ga predrami, da se pokonci vzpne ter v poprejšnji | A |
volja, ko je jahal po senčnati dolini. Svež | hlad | je vel iz vode in zelenja.V dnu zadi je že videl | A |
k potoku. Do sem ni segalo solnce; osvežujoč | hlad | ju je obvel.Jovica je postal, se naslonil na | A |
za pahljačo, visečo ob boku, ter si pahljala | hlad | v razžarjeno lice.Kazalo se je, da se zanima | A |
izhladil svet in najbrž Vam je zopet škodoval | hlad. | Tudi meni je bilo žaltavo davi,« sem se ponudil | A |
je porazilo novo grozno srečanje. Čutil sem | hlad | blede gostje: morda se je splazila mimo mene | A |
storila pol pota, že sta ju zvabila senca in | hlad, | krenila sta v kraj in sedla, Segala sta v siti | A |
toplo; le v širokih sencah se je šopiril še | hlad, | spomin na prebolelo zimo.Sveža travica, dobro | A |
muh! Ali je prišla jesen, prišla sta dež in | hlad. | In so prišle muhe. | A |
in jo usekal naprej po cesti v sveži jutranji | hlad | ‒ mudilo se mu je v Trst! * Stanku se ni tako | A |
ga v sanjah roparji in orožniki. Jutranji | hlad | ga je vzdramil.Počasi se je zavedel, kje je | A |
planila je po stopnicah noter v mračni, vonjavi | hlad | božje hiše: iskat tolažbe, ki je drugod ni bilo | A |
pustil sem ribe in slonel kar tako v oknu, dihal | hlad | in dremal.Kar me je vzdramil krik in šum, prihajal | A |
mrzel veter po goličavi. Všeč mu je bil tak | hlad. | Toda nenadni veter je svojo moč pridodajal in | A |
ob cesti zadosti sijajno ozaljšana. Pomladni | hlad | je dihnil z vlažnimi vetrovi od morjá, Kapljice | A |
glavo pod Iztokov meč?« Ko je legal večerni | hlad | na Bizanc, so jezdili trije odposlanci skozi | A |
je počivala na belem kamnu in pila iz njega | hlad, | ki je skrit v gosti senci kljuboval dnevni vročini | A |
mokroto. Njenemu razgretemu telesu pa je ugajal | hlad, | dramil jo je in čedalje krepkeje je napenjala | A |
pokoj. Spet je zaprla okno, ker ji je jesenski | hlad | rezal v razpaljeni obraz.Nekaj hipov je preždela | A |
staršev Lucija, ki je začutila skozi rokavce | hlad | snega z Gašperjevega suknjiča. »Mrzel | A |
skupaj popustilo in me potegnilo dol, na sovražni | hlad | betona.In v snu se mi dogaja, da se v grozi | A |
bliže kot podnevi. Mislila sem, da še mene blaži | hlad, | ki veje z njene gladine, in če sem močno napela | A |
presunljivo in vztrajno kakor vselej, kadar se pozni | hlad | naposled le začne umikati zelenemu brstenju | A |
»Prav, prav ... Pojdiva nekam, kjer je | hlad | in bova samá,« je rekel Miloš in jo potegnil | A |
počasi vzpenjati. Stopnišče je širilo blagodejen | hlad. | Avtomatična luč je ugasnila in Veronika je ostala | A |
boš mogel zaspati, bi pa samo legel. V sobi je | hlad. | Okna so zagrnjena. | A |
prodirala vanj, toliko občutnejši je postajal gozdni | hlad | in ubogi Lovrek je kmalu drgetal po vsem telesu | A |
mesečini osvetljenimi špranjami, a vedno občutnejši | hlad | ga je prisilil, da se je do vratu zakopal v | A |
hrbtenici se mu pretaka ledena reka, katere | hlad | ga žge kot ogenj.Pred seboj zagleda lopo, iz | A |
svetle, v globel se spuščajoče pramene. Prijetni | hlad | soteske je godil fantovemu prepotenemu in vročemu | A |
vendar so jih samevajoče mize in nastopajoči | hlad | pregnali v gostilno, odkoder jim je že od daleč | A |
naraščajoči, iz vode in vlažnih poljan puhteči | hlad | ga je pregnal dalje.Počasi stopaje, je vdihaval | A |
bližji kot Trst ali nemški Gradec. V mrak in | hlad | zavit je hranil svoje stoletne skrivnosti na | A |
pričelo rumeneti, v mraku lega na mesto mrzličen | hlad, | v jutru je dolgočasno in oblačno.Kadar pogledam | A |
V njegovi norosti je gorkota, v nas pa je | hlad | in mir ...“ ”Njegov delež je kakor moj in tvoj | A |
zadihal od severa neljubljeni, tako zaželjeni | hlad? | ... | A |
zdaj odpalo listje; vstajal je omotni jesenski | hlad | in po udih me je zazeblo. Zavil sem se tesno | A |
dolgimi sencami neizmerna in sanjajoča; jesenski | hlad | je legel na moja lica kakor vlažna maska. | A |
Donavo, nisva izpregovorila besede. Prijeten | hlad | nama je pihal v lica, pod plašči, odejami in | A |
- | Hlad | nama je zapihal v lica; veter je pozibaval in | A |
je ugasnil pod oblaki, v zraku je vztrepetal | hlad, | zadišalo je po snegu.Ko sem po večerji stopil | A |
za vsako vrsto sivih stebrov se je v noč in | hlad | razprostrla druga dvorana, še večja od prejšnje | A |
lepo je tam doli, Mate!“ Dospela je na vrh in | hlad | iz globeli ji je pobožal lica.Tam ni bilo sonca | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 26 126 226 326 426 526 626 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |