»Kokosa?« je vprašal Branko. »Hgm,« je prikimala Laura.
In ko se je njegova zelena in se je njena bela tekočina spajala z zmletim ledom, opazuje Laurine gibe in zavoljo njih skoraj ne misli na hlad, ki se mu topi na jeziku.
4 Potem nad belimi školji zdolž brega utripa razgreto ozračje kakor peruti kačjih pastirjev.