In videl sem še moža z brzostrelko, ki je stopal za skromnim sprevodom, potem sem spet legel in se pokril čez glavo. Saj, oster je bil tisti aprilski zrak, in živo sem čutil, kakó mi hlad prodira skozi celice v notranjost. Seveda sem pomislil tudi, da sta vagona ob lokomotivi prazna, ker so ponoči pod Janoševim vodstvom zakopali vse rajnke, in da bo ležal sam; a še bolj sem hotel misliti na to, da me zebe in da se mi bo najbrž spet ulila kri.