gospa (1.001-1.100)

pernico. Poleg postelje je stala majhna okrogla	gospa	v ponošeni mestni obleki, rdečega obraza je	A
ki bi rad pel, pa še ne zna. Režala se je	gospa	in se sklanjala: »Dobro jutro, mlada mamica	A
»Pokažite!« Okrogla	gospa	ji je pomolila jokajočo se štruco pred obraz	A
oni prvi večer ... . / . / stran 8 . / Okrogla	gospa	je položila otroka na posteljo k nogam, odprla	A
zacvilila. »Le noter, stara mama, le noter,	gospa	Lončarka!« Plosknila je z rokama, ročno se zasukala	A
spogledali in mati je rekla: »Če vas je volja,	gospa,	pa nesite žival v kuhinjo, jo bomo jedli pri	A
tako zgodilo. Ob treh popoldne je bil krst,	gospa	in gospod Muhič sta šla za botrico in za botra	A
gospod Muhič sta šla za botrico in za botra,	gospa	Muhič s klobukom ‒ hujc! ‒ in gospod Muhič v	A
je bilo to dokaj denarja in več, nego ga je	gospa	Muhičeva običajno služila o takih dogodkih.	A
zastopnici nežnega spola sami v kuhinji, kjer je	gospa	Muhičeva pomivala posodo, tedaj je Lončarka	A
nohtom madež na ognjišču in čakala odgovora.	Gospa	Muhičeva si je brisala roki in rekla: »Hm, hm	A
gledali na krajcarje, če prihranimo goldinarjev.«	Gospa	Muhičeva se je s svojim ozadjem naslonila na	A
« »Ljuba	gospa,	« je rekla Lončarka in grabila Muhičevo za roko	A
Koliko bi pa bilo stroškov?«	Gospa	Muhičeva je računala: »Trst je daleč ... vožnja	A
še Micka najmlajša. Dobro zavito je vlekla	gospa	Muhičeva v daljni Trst.Podobico Matere božje	A
opoldne, že se je pojavila v blaženih Kosezah	gospa	Muhičeva.Od važnosti se ji je svetilo lice in	A
silno veselje je zavladalo pri Menartovih.	Gospa	Muhičeva, modra ženska, ki je mislila na vse	A
bilo v Trstu. . / . / stran 18 . / Tedaj je	gospa	Muhičeva marsikaj povedala, o čemer je pri Menartovih	A
kupita gostilno, o, restavracijo! ‒ in ona bo	gospa	z briljantnimi uhani in sploh ... in z električnim	A
in rodbinskega očeta, srečnega soproga (Živio	gospa!	) in spoštovanega odbornika za Haderlapov spomenik	A
zapomni zlasti tista nevljudna gospodična ali	gospa	garderoberka z brkami pod nosom!Naj oprosti	A
Mi nismo nič sitni! Pač pa je gospodična ali	gospa,	ki se je znala tako fino izraziti, rahlo rečeno	A
Na hodniku pri durih sta že čakali okrogla	gospa	županja, šumeča v črni svili, od prijetnega	A
vkreber, tri klance navzdol ‒ zavoro je sukala	gospa	županja sama, ker se je hlapcu navzlic bodrečim	A
monogram uvezel v prt, tačas pa je že prisopihala	gospa	sestrična Ana, »Zlata volkulja«. Vzkliki in	A
Da, naš bal ‒ čakaj, vse ti povem,« je rekla	gospa	Ana in gospodinjski njen pogled, nikdar počivajoč	A
tudi že bal.« »Da ti povem,« je nadaljevala	gospa	Ana, »eleganca kakor na dvoru!Tratnikova Lojzika	A
Preobula se je pri meni v sobi. »Oh,	gospa,	« je rekla, kar smilila se mi je, »tako me bodo	A
trideset tisoč, pa ne kron, ampak goldinarjev.«	Gospa	Ana je nadaljevala: »Notarka vsa v svili!Čakaj	A
brez nje in bil prav dobre volje.« Tako je	gospa	Ana še naprej pravila o balu, in ko je bil bal	A
štrena, pa bi ji še ne potekla, da se ni razgreta	gospa	županja preveč smejala vsaki novici.Ta smeh	A
33 . / »Ali je to kaj hudega?« se je hlinila	gospa	Ana.»Saj ni nič hudega!	A
neumna.« »O, to nič ne de,« je nedolžno rekla	gospa	Ana, »saj nekaterim se še prav poda, če so neumne	A
»Tako, sodnijo?« je z visokim glasom dela	gospa	Ana. Ta vest jo je presenetila.	A
zaigrala po licu. »O, zakaj pa ne!« je odgovorila	gospa	Ana in se še vedno ni mogla ujeti.»Zaradi mene	A
Rezika je prišla luč prižigat.	Gospa	županja je planila kvišku.»Oh, križana gora	A
ognjevitostjo, pa z žolčem v srcu, in odpeljali sta se	gospa	županja in Julka ‒ trikrat navkreber, trikrat	A
Nemara si pa zopet kaj napak brala, mama!«	Gospa	si je popravila očala in dvignila list; nekaj	A
je popravil: »Umirovil, mamka, ne umoril!«	Gospa	je še enkrat čitala: »Umirovil.Torej ne umoril	A
in mimogrede, pogledala noter, kaj dela kaj	gospa;	hkrati je položila na kuhinjsko mizo precejšen	A
uvaževati je, da ženska logika hodi svoja pota.	Gospa	nadučiteljeva je sklepala roke, kaj da pomeni	A
ihtela in se tresla po vsem životu. Prestrašena	gospa	nadučiteljeva se je usedla k nji na divan.Tolažila	A
najpomembnejšega nimamo ‒ rodbinskega miru.«	Gospa	nadučiteljeva je vsa zbegana poslušala, spodobilo	A
« »Prosim vas,	gospa	nadučiteljeva, ostanite tukaj, ničesar ne nosite	A
čeprav sta si dostikrat navzkriž. Prosim vas,	gospa	nadučiteljeva, sporočite svojemu gospodu, da	A
se je iznova udri po rejenih licih županje.	Gospa	nadučiteljeva je tresla županji roko in ji obljubljala	A
poljubila; ali na ustni ali na lice, tega se	gospa	nadučiteljeva že koj po dogodku ni mogla več	A
nisem videl ‒ kaj pa je kaj novega v Muhoboru?	Gospa	soproga zdrava?Gospodična hčerka zdrava?« ‒	A
med kosilom je vladala že najboljša volja.	Gospa	je bila vajena moževih volivcev in zato je ni	A
Izborna šala, ‒ hahaha!« Smejala se je tudi	gospa	dr. Gadova in kazala svoje bele zobe in si brisala	A
je na duri in vstopila je hišna gospodinja,	gospa	nadučiteljeva.S potrkom na lastne duri je izrazila	A
naročil še eno četrt in pa škatlico s sodo.	Gospa	dr. Koširjeva, v rdeči bluzi in brez nedrca	A
»Človek ima le predobro srce! Vaša	gospa	‒ recimo ta oseba ‒ me je prosila in prosila	A
kaj bi počel, in sem se jokal. Pa me ustavi	gospa,	tako je bila parfumirana, da mi je kar sapo	A
Poleg nje je stala stranka iz prvega nadstropja,	gospa	Jerajeva, odvetniškega uradnika soproga, gologlava	A
sem rekla, če bi hotela, bi bila zdaj imenitna	gospa,	ampak ni hotela.Ali ni res?	A
gospodom Antonom.« »O,« se je na videz začudila	gospa	Jerajeva, »ali vedve nista bili pri mizi?«	A
16 . / »In gospod Anton tudi,« je dostavila	gospa	Jerajeva; čuda temeljito je poznala vso zgodovino	A
kar pod odejo in molila, da je strah minil.«	Gospa	Jerajeva se je slednjič naveličala lepih Nančinih	A
Gospodične Ane ni doma saj ste k njej namenjeni,	gospa?	Ni dolgo, kar je šla zdoma, pred nočjo težko	A
Pa ne morem pomagati. Z Bogom,	gospa!	« Hrupno se je prestopala, kakor da odhaja, pa	A
sobe pogledala Pirčeva in jo pozdravila: »O,	gospa	Jerajeva, le noter!«Iz sobe se je slišalo nabijanje	A
»Ali dobite gostača?« »Učičajte se no,	gospa!	« je rekel mojster in prekinil delo. »Tončka	A
vzameva zopet k sebi. Tak je že postal verjamete	gospa?	‒ teti, ki je zdaj pri njej, pravi mama, meni	A
močnik, kajne, Milan? Le jejva ga!« je rekla	gospa	Jerajeva in hitela ropotati z žlico po krožniku	A
pa še sedeti ne znaš veš, da tega ne trpim!«	Gospa	Jerajeva je ustavila guganje in je zapela »tim	A
»Jera ga je zapirala,« je lahko pripomnila	gospa.	»Jera, Jera ‒ zato, ker ti vedno pošteno zapiraš	A
šotori. Prav v teh šotorih pa je tudi skromna	gospa	Jerajeva pričela svoje javno delovanje kot dražestna	A
bila svesta, da ni prav, kakor živita gospod in	gospa.	Pa se ni marala brigati za njune zadeve, le	A
bila zakonca sama in je najprej povzela besedo	gospa	Jerajeva: »Meso bi rad jedel, plačal pa ne!	A
sem priporočala prodajalno še drugim damam.« ‒	Gospa	Jerajeva se to pot ni dosti zlagala, kajti res	A
mirno prebivalstvo. »Zato pa pravim,« je rekla	gospa	Jerajeva in čutila, da je položaj že iz gubil	A
mama mi je odrezala kos kruha.« To je čula	gospa	Jerajeva in ji ni bilo prav.»Da mi nikdar več	A
prikazovale »babnice zanikrne«, to je njegova	gospa	soproga in pa kuharica, obe rdečelični, podjetni	A
dobila,« je odgovorila gospodična Irma. »Oh,	gospa,	ali jo slišijo?« je vzkliknila kuharica in zavila	A
Odšli sta obe bojeviti. Gospod restavrater in	gospa	pa sta sklenila, da ji dasta šest kron; zaslužila	A
« GOSPOD JERAJ DELUJE,	GOSPA	TUDI IN JERA TUDI Dražestna gospa Jerajeva je	A
JERAJ DELUJE, GOSPA TUDI IN JERA TUDI Dražestna	gospa	Jerajeva je bila zelo nasajena.Vzrok so bili	A
in eno peto je tudi že izgubil. Če mu jih,	gospa,	ne greste takoj kupit, mu jih grem pa jaz iz	A
Zarobljenost! Pa	gospa	Jerajeva bi bila vse tiho potrpela, potrpela	A
izbila je loncu dno z zahtevo, naj ji pripravi	gospa	Jerajeva denar!Zaslužek namreč, ki ga Jera	A
bala za denar? V takih skrbeh je torej bila	gospa	Jerajeva in prav sedaj, ko je imela glavo polno	A
spodobi, predsednica damskemu odboru. Gospod in	gospa,	oba sta imela danes sejo, vsak svojo; gospa	A
gospa, oba sta imela danes sejo, vsak svojo;	gospa	od pete ure naprej in je ob običajnem času večerje	A
sinčka samega prepuščati poslu. Ali gospod in	gospa	sta bila značajna, kakršne nam v zgled postavlja	A
sta se lotila druge strani, pa ju je zmotila	gospa	Jerajeva, prišedša domov. »Lačna sem!« je vzdihnila	A
Jera. »Dajte, Jera, scvrite jih!« je rekla	gospa	in odšumela v sobo. Jera je morala pustiti svojega	A
osebno ne koristi! ‒ Najbližja sta vam potem	gospa	in otrok, saj imate enega ‒ kajne, fantiča?	A
niti ne dotikam; niti ne, ali vas ne pogrešata	gospa	in domači red, kadar posedate po sejah.Nekaj	A
prekinil obisk. Potrkala je in pokukala noter	gospa	Jerajeva. »Z dovoljenjem!« je rekla.	A
povzel besedo: »Ali je res, ali se mi zgolj zdi ‒	gospa	ste danes posebno dobre volje.Nekaj se je zgodilo	A
mi smejale!« »Za likof pa boste vendar dali,	gospa!	« je dražil čevljar. »Zakaj pa ne, rada!« je	A
točno usedel na limanice. »Koliko pa hočete,	gospa?	Kar ukažite!«	A
kakšno gospodo si je dopisovala! »Visokorodna	gospa	grofica!«In kake lepe stvari so stale v pismu	A
Mislila je, da ji prihaja v obisk dobrodelna	gospa,	kakršnim je pisarila svoja ganljiva pisma.Ko	A
zagledala Kocmurjevo, je pustila komedijo. »O,	gospa	Kocmurjeva,« je rekla, »le noter! Že sedem	A
sedla je in kratka Marjanica je nadaljevala: »	Gospa	Kocmurjeva, kaj pa dela vaš mladi gospod?Saj	A
Škoda zanj, če bi se izgubil! Verjemite mi,	gospa,	ni prida, če taki fantiči beračijo. Mladi berači	A
nima fant slabega zgleda, lahko mi verjamete,	gospa!	Pa kako naj bo drugačen, ko je njegov oče ...	A
»Pik as, tref sedmica ‒ izkaže se resnica ...	Gospa	Kocmurjeva, podedovali boste!Poglejte: pik as	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani