nova beseda iz Slovenije
bil,« je Trlep rekel malomarno in še iskal v | dolino. | »Kod ti baba guzasta hodi?« je mislil že drugam | A |
sam, véšče ni bilo več. Pogled mu je šel čez | dolino | ob Témenici in po drugi strani čez polje do | A |
godrnjaj zoper voljo božjo!« Oči so opatu šle v | dolino; | begale so čez polje in se ozirale po nebesu | A |
mrtvičil proti domu. Ko je nad malogabrovsko | dolino | prijahal vštric Kuščarjeka, se je spomnil Mirenške | A |
kakor bi jo sprel pajek, je rahlo visela nad | dolino, | v Bèču so lajali psi, čez polje je tekel zajec | A |
sta po stezah Debelega hriba in se spuščala v | dolino | ob Témenici. »Jaz res nimam sreče,« je Kopič | A |
pred dnem postavil stražo, da bi na očeh imela | dolino | in da bi brž sporočila, če bi videla kaj sumljivega | A |
primskovško smejalo, ko so silni velikani pompljali v | dolino. | Za njimi so migljale oči Trlepke in Maruše, | A |
pa smolo nosi tamle doli?« je Trlep kimnil v | dolino | proti cesti. »Saj res! | A |
se jate črnih ptic spreletavale nad Témeniško | dolino. | »Odkod se je naletelo toliko krokarjev?« so | A |
da je mogel prodirati naprej navzgor v Dolgo | dolino. | Kužek Bevsk, ki je bil vajen le odprte jezerske | A |
Jelen. Da pa Sulec ne bi prodiral naprej v Dolgo | dolino, | ga je pričel prepričevati.»Seveda. | A |
delež. Zahajal pa je večinoma v zaliv pod Dolgo | dolino, | da Som ni mogel vedeti, ali lovi v njegovem | A |
je vozila v malem drevaku po zalivu pod Dolgo | dolino. | Nabirala je vodne oreščke. | A |
Zaveslala je spet proti plitvini pod Dolgo | dolino. | Sonce je pravkar vzhajalo. | A |
gre prav dež. V zalivu in plitvinah pod Dolgo | dolino | so se prepeljavale jate rac, gosi, labodov in | A |
Kar gotovo so prišli z Gole gore Kozorogovci v | dolino. | Sinjeoka bi najrajši šla pogledat. | A |
večera je bil ves les spravljen v zaliv pod Dolgo | dolino. | Med bruni je plaval tudi odlomljeni cepin Ostrorogega | A |
ko ne greva v Dolgo, pač pa samo v Stransko | dolino. | «Jelen se je glasno zasmejal Kodrolaski. | A |
bobrišču. Nak! Jata se vrača in leti v Dolgo | dolino. | Le kaj jo je obrnilo? | A |
sam za veslo. Malo mora pogledali še v Dolgo | dolino. | Ni mu bilo žal. | A |
Mirno se je zibal drevak v zalivu pod Dolgo | dolino. | Sneg se je bil že obletel raz drevje in je kopnel | A |
obdelala. Še preden sta šla pogledat v Stransko | dolino | za bobri, se je Premeteni Navihanec nalašč prav | A |
votlino v Goli gori je vzplapolal velik kres. V | dolino | so se razlegali veseli vriski.Zveneče rukanje | A |
nameraval kar koj odpeljati Sinjeoko v Dolgo | dolino. | Noč je bila svetla. | A |
pa pričelo skrbeti, če vzdrži skozi vso Dolgo | dolino | in nazadnje še navkreber v Golo goro.Reči pa | A |
prestopala, ko so dospeli v konec plitvine pod Dolgo | dolino | k izlivu potoka.Že je hotela zaprositi Udarnega | A |
Ostrorogi ga je bil poslal v plitvino pod Dolgo | dolino | lovit ribe.In da naj se čimprej vrne, mu je | A |
je drsel mali drevak proti plitvini pod Dolgo | dolino. | Kakor bi mu nekaj reklo, naj pogleda nazaj, se | A |
zgodnjem dopoldanskem soncu. V plitvini pod Dolgo | dolino | se je pasla številna jata rac.Hrupno se je dvignila | A |
ugledata dim in ogenj, pridrvita z mladci v | dolino. | Poznam svoje sinove. | A |
gore in iz vseh goščav na pobočjih nad Dolgo | dolino | se je razlegalo pošastno oglašanje uharic.Kriki | A |
kar vesela. Že davno si je želela videti Dolgo | dolino, | o kateri so mladci vedeli toliko mikavnega povedati | A |
Grčavi Brest je stal na višini in gledal podse v | dolino | na zelenkasto se lesketajoče valove Save in | A |
pa zagoreli ognji. Ob sončnem zahodu je vso | dolino | ob Črnem potoku napolnil vonj po maščobi in | A |
opraviti s severnjaki, ki tišče čez prelaze v | dolino | Save.Tudi njim diši morje. | A |
upleniti čimveč bobrov. Sam da pogleda v Stransko | dolino | in da že pride čez dva, tri dni za njim na Bobrovo | A |
kakor senca čez grič mimo cerkve in potem v | dolino. | Bil je bosopet človek majhne postave, ki se | A |
kadar pa udari vihar iznad strmih robov v temno | dolino, | tedaj škriplje in poka drevo ob drevo, veja | A |
slonel slabo opravljen mož ter nepremično zrl v | dolino | na edino stran, kjer se je odpirala proti nižavi | A |
ne bi mogel nihče uiti, kdor bi bil stopil v | dolino. | Mož je imel za pasom širok, oster nož in v desnici | A |
so popuščali vinograde in odhajali v tropah v | dolino | domov ali pa so posedali v travo okrog hramov | A |
zatrkljal, valil se bodeš noter v peklensko | dolino. | « »Vi bi kaj dobro pridigovali, ko bi vas za | A |
dali živeti in spati. Pač pride v kako hribsko | dolino | še zdaj sem ter tja kak raztrgan in umazan peripatetikar | A |
težko zalesti, ker so večidel mladiči, ki se v | dolino | upajo,« rekel je gospodar. »Haló, lepo orodje | A |
Glej, kako bi te lahko neki mož čez pečevje v | dolino | zalučil, kakor si ti ravno prej nekomu obetal | A |
govoril. Naposled se je ustopil na grič in začel v | dolino | peti: »Je huda zver ko sam hudír ta žena moja | A |
je nevarno za strica, da se ne bi strkljali v | dolino. | Ali Dolef je bil mož, ki je znal vince piti in | A |
sonce vzdignilo, vzamem jaz palico in grem dol v | dolino | k Jurcu in vse bodem poravnala ž njim in pogovorila | A |
na čeljustih in vržem tebe in tvojo vrečo v | dolino. | « Nato fantin naglo oprta svojo krošnjo in odide | A |
iznebila in da bi ji čas potekel, napoti se v | dolino | proti vasici. Precej pod hribom, na katerem | A |
popoldne se Anica tjakaj napoti. Pa komaj pride v | dolino, | zagleda tik pota raztrgano beračico.Bila je | A |
/ . / stran 82 . / ljala jih je rada dol v | dolino | na tihi grob rajnkega, potem pak se je rada | A |
dvorišče, kuhinjo in orožnice, ki se je bila celo v | dolino | med kmete naglo raznesla. Sedel je med zaprašenimi | A |
zaspano hodila po ozidju in gledala v megleno | dolino. | Peter stopi v svojo stanico, odšteje divjemu | A |
naznaniti, bili so ciganje lahko že za deveto | dolino. | Nazadnje vendar tekó kakovi trije na grad Kozjak | A |
Jecolo, kamor se hodijo volkovi razgledovat v | dolino | in kamor se je namenil zagnati trop zavoljo | A |
In kadar vozijo nastil in drva po tej poti v | dolino, | zavirajo v nekaterih krajih na vsa štiri kolesa | A |
Pod njim so vodili po bregu navzdol konje v | dolino | Završnice, ki je razpenjena bobnela izpod Srednjega | A |
bilo več. Tomaž je peljal konja po strmini v | dolino: | »Pa naj bi bila ona odnehala, če je bila bolj | A |
Ančko: »Za jarce sem dober. Kadar pa pojdem v | dolino, | bom gladek kakor dekle pri šestnajstih letih | A |
oropane. Mleko in maslo in sir so odnesli v | dolino, | sklede in lonce, žehtarje in škafe pa na Zelenico | A |
ta dan.« »Verjamem, da se tebi tudi mudi v | dolino, | da se brž komu obesiš, ko nisi mogla ujeti Primoževega | A |
veš. Saj je tudi Žorga gnal vse vole zdrave v | dolino, | pa ni nobeden nesel venca, čeprav imajo rogove | A |
ogenj odganjal zverjad. Jok se je zagledal v | dolino, | kakor bi bil zahrepenel iz samote po druščini | A |
gredo navkreber. Pod Malo glavo jih spustim v | dolino. | « Volkun je tekal pod tropom sem in tja, postajal | A |
zmenili zanj. Mimo njega in preko njega so drli v | dolino | kakor plaz, ki v strmini pred sabo lomi vse | A |
Jok je vedel. Zima je pregnala pastirje v | dolino | in zverina je spet zagospodarila na Zavrhu. | A |
listje, katerega je veter z višav zanesel nad | dolino. | »V vrhovih je burja in psa bosta slabo sledila | A |
Petra Koračka. Počival je in se oziral nazaj v | dolino, | od katere je jemal slovo.Težka krošnja je stala | A |
prišla od Francozov, da naj gremo iz okopov ven v | dolino. | Potuhnjeno smo gledali, ko so nas po vrsti na | A |
Jutri zjutraj pa vstanemo še ob noči in gremo v | dolino. | Tudi je varneje zjutraj začasa hoditi z Gorjancev | A |
kako se je njegovo junaštvo zgodilo, s hriba v | dolino, | v sredi pa so imeli Hrvata uklenjena in Franceta | A |
tobaka in gledal za graničarji in tihotapci v | dolino. | Ko jih ni mogel več videti v temi, poišče v | A |
ga zakoplje v mrvo. Potem jo naglo ubriše v | dolino, | med potom pak se večkrat ozre nazaj na hram | A |
sod jim je ušel izpod rok in se grmé valil v | dolino, | preskočil čez jarek in se razbil; in zlato kapljico | A |
pel na skali vrh rebri in gledal na travnik v | dolino | mlado deklico, ki je korakala po gladki, mehki | A |
Smeje se z grohotom! »In ko bi imel celo | dolino | polno zlata, ne bi vzela takega bedastega, starega | A |
od koder se je odpiral krasen razgled na vso | dolino. | Tam doli se je vila bela cesta proti Borju in | A |
podobo moža, ki je z naglimi koraki odhajal v | dolino. | Na ovinku je malo postal in Milici, ki je prav | A |
Tam se je z okna odpiral krasen razgled v | dolino | proti Borju in sobica sama je bila tako prijazna | A |
sonce je pripekalo drugega dopoldne v širno | dolino, | kjer so ropotale in cvilile žage Boletove tovarne | A |
silno zasopen. Temno je tudi postajalo in v | dolino | še ni bilo mesečnih žarkov. »Kaj poreče?« premišljev | A |
narobe odgovarjal. Neprenehoma pa je zrl na pot v | dolino | in na goščavo, po kateri je tekla steza, vodeča | A |
globoko, pod njo v poltemi ležečo, obgozdeno | dolino. | Utopljena v svoje sanjarije je sedela nepremakljivo | A |
sončnim žarkom, da bi prodrli v široko borjansko | dolino. | Drevje krog in krog je molelo gole veje kvišku | A |
in sestra, sta šla k vrtni ograji pogledat v | dolino, | kjer se je urni vozič vedno bolj bližal domači | A |
Potem sta šla prijatelja na kratek sprehod v | dolino. | Mesec je svetil skozi gosto sadno drevje, katero | A |
raz katerega se mu je odprl prijazen razgled v | dolino | in v njej tik pod klancem ležečo kopel. Ako | A |
septembrska megla se je dvigala nad šentrupertsko | dolino | in od gosto obraščenih gozdnih robov so odmevali | A |
prepadom na desno in levo stran, vodec v širo | dolino; | pred nama na nasprotni strani onkraj doline | A |
postavljali dva mogočna mlaja. Mrak je že legal na | dolino. | »Škarje naprej!« velel je krčmar in | A |
bel dim se je iz pokajočega smrečja valil v | dolino. | Zdaj je starec vzel nož ter rezal brezovino, | A |
mogla jaz kar tako na perutih prepeljati tja čez | dolino! | « vzkliknila je deklica po svojem otročjem načinu | A |
obsijal njen obraz. Slikar pa se še ozrl ni v | dolino, | le v deklico je imel uprte svoje oči. »Ali ni | A |
se navzdol ter, za roke stiskajoč se, šla v | dolino | proti gradu. Tam doli, preden se je steza stekala | A |
se je s tega mesta odpiral krasen razgled v | dolino. | ‒ A precej začuje za seboj trdo stopanje in majhen | A |
tako lepo; le poglej tja dol, teta, na vas, na | dolino, | na daljne holme in na potok, katerega ovinki | A |
goricami, katere omejujejo na vzhodu radoveljsko | dolino | in je oddaljena od Žerinj do bro uro.Lep, uglajen | A |
je odpiral s tega mesta na širno radoveljsko | dolino | in na severne gore, za katerimi so v jasni daljavi | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |