nova beseda iz Slovenije

dolino (701-800)


bil,« je Trlep rekel malomarno in še iskal v      dolino.     »Kod ti baba guzasta hodi?« je mislil že drugam  A
sam, véšče ni bilo več. Pogled mu je šel čez      dolino      ob Témenici in po drugi strani čez polje do  A
godrnjaj zoper voljo božjo!« Oči so opatu šle v      dolino;      begale so čez polje in se ozirale po nebesu  A
mrtvičil proti domu. Ko je nad malogabrovsko      dolino      prijahal vštric Kuščarjeka, se je spomnil Mirenške  A
kakor bi jo sprel pajek, je rahlo visela nad      dolino,      v Bèču so lajali psi, čez polje je tekel zajec  A
sta po stezah Debelega hriba in se spuščala v      dolino      ob Témenici. »Jaz res nimam sreče,« je Kopič  A
pred dnem postavil stražo, da bi na očeh imela      dolino      in da bi brž sporočila, če bi videla kaj sumljivega  A
primskovško smejalo, ko so silni velikani pompljali v      dolino.      Za njimi so migljale oči Trlepke in Maruše,  A
pa smolo nosi tamle doli?« je Trlep kimnil v      dolino      proti cesti. »Saj res!  A
se jate črnih ptic spreletavale nad Témeniško      dolino.      »Odkod se je naletelo toliko krokarjev?« so  A
da je mogel prodirati naprej navzgor v Dolgo      dolino.     Kužek Bevsk, ki je bil vajen le odprte jezerske  A
Jelen. Da pa Sulec ne bi prodiral naprej v Dolgo      dolino,      ga je pričel prepričevati.»Seveda.   A
delež. Zahajal pa je večinoma v zaliv pod Dolgo      dolino,      da Som ni mogel vedeti, ali lovi v njegovem  A
je vozila v malem drevaku po zalivu pod Dolgo      dolino.     Nabirala je vodne oreščke.   A
Zaveslala je spet proti plitvini pod Dolgo      dolino.      Sonce je pravkar vzhajalo.  A
gre prav dež. V zalivu in plitvinah pod Dolgo      dolino      so se prepeljavale jate rac, gosi, labodov in  A
Kar gotovo so prišli z Gole gore Kozorogovci v      dolino.     Sinjeoka bi najrajši šla pogledat.   A
večera je bil ves les spravljen v zaliv pod Dolgo      dolino.     Med bruni je plaval tudi odlomljeni cepin Ostrorogega  A
ko ne greva v Dolgo, pač pa samo v Stransko      dolino.     «Jelen se je glasno zasmejal Kodrolaski.   A
bobrišču. Nak! Jata se vrača in leti v Dolgo      dolino.     Le kaj jo je obrnilo?   A
sam za veslo. Malo mora pogledali še v Dolgo      dolino.     Ni mu bilo žal.   A
Mirno se je zibal drevak v zalivu pod Dolgo      dolino.      Sneg se je bil že obletel raz drevje in je kopnel  A
obdelala. Še preden sta šla pogledat v Stransko      dolino      za bobri, se je Premeteni Navihanec nalašč prav  A
votlino v Goli gori je vzplapolal velik kres. V      dolino      so se razlegali veseli vriski.Zveneče rukanje  A
nameraval kar koj odpeljati Sinjeoko v Dolgo      dolino.     Noč je bila svetla.   A
pa pričelo skrbeti, če vzdrži skozi vso Dolgo      dolino      in nazadnje še navkreber v Golo goro.Reči pa  A
prestopala, ko so dospeli v konec plitvine pod Dolgo      dolino      k izlivu potoka.Že je hotela zaprositi Udarnega  A
Ostrorogi ga je bil poslal v plitvino pod Dolgo      dolino      lovit ribe.In da naj se čimprej vrne, mu je  A
je drsel mali drevak proti plitvini pod Dolgo      dolino.     Kakor bi mu nekaj reklo, naj pogleda nazaj, se  A
zgodnjem dopoldanskem soncu. V plitvini pod Dolgo      dolino      se je pasla številna jata rac.Hrupno se je dvignila  A
ugledata dim in ogenj, pridrvita z mladci v      dolino.     Poznam svoje sinove.  A
gore in iz vseh goščav na pobočjih nad Dolgo      dolino      se je razlegalo pošastno oglašanje uharic.Kriki  A
kar vesela. Že davno si je želela videti Dolgo      dolino,      o kateri so mladci vedeli toliko mikavnega povedati  A
Grčavi Brest je stal na višini in gledal podse v      dolino      na zelenkasto se lesketajoče valove Save in  A
pa zagoreli ognji. Ob sončnem zahodu je vso      dolino      ob Črnem potoku napolnil vonj po maščobi in  A
opraviti s severnjaki, ki tišče čez prelaze v      dolino      Save.Tudi njim diši morje.   A
upleniti čimveč bobrov. Sam da pogleda v Stransko      dolino      in da že pride čez dva, tri dni za njim na Bobrovo  A
kakor senca čez grič mimo cerkve in potem v      dolino.      Bil je bosopet človek majhne postave, ki se  A
kadar pa udari vihar iznad strmih robov v temno      dolino,      tedaj škriplje in poka drevo ob drevo, veja  A
slonel slabo opravljen mož ter nepremično zrl v      dolino      na edino stran, kjer se je odpirala proti nižavi  A
ne bi mogel nihče uiti, kdor bi bil stopil v      dolino.     Mož je imel za pasom širok, oster nož in v desnici  A
so popuščali vinograde in odhajali v tropah v      dolino      domov ali pa so posedali v travo okrog hramov  A
zatrkljal, valil se bodeš noter v peklensko      dolino.     « »Vi bi kaj dobro pridigovali, ko bi vas za  A
dali živeti in spati. Pač pride v kako hribsko      dolino      še zdaj sem ter tja kak raztrgan in umazan peripatetikar  A
težko zalesti, ker so večidel mladiči, ki se v      dolino      upajo,« rekel je gospodar. »Haló, lepo orodje  A
Glej, kako bi te lahko neki mož čez pečevje v      dolino      zalučil, kakor si ti ravno prej nekomu obetal  A
govoril. Naposled se je ustopil na grič in začel v      dolino      peti: »Je huda zver ko sam hudír ta žena moja  A
je nevarno za strica, da se ne bi strkljali v      dolino.     Ali Dolef je bil mož, ki je znal vince piti in  A
sonce vzdignilo, vzamem jaz palico in grem dol v      dolino      k Jurcu in vse bodem poravnala ž njim in pogovorila  A
na čeljustih in vržem tebe in tvojo vrečo v      dolino.     « Nato fantin naglo oprta svojo krošnjo in odide  A
iznebila in da bi ji čas potekel, napoti se v      dolino      proti vasici. Precej pod hribom, na katerem  A
popoldne se Anica tjakaj napoti. Pa komaj pride v      dolino,      zagleda tik pota raztrgano beračico.Bila je  A
/ . / stran 82 . / ljala jih je rada dol v      dolino      na tihi grob rajnkega, potem pak se je rada  A
dvorišče, kuhinjo in orožnice, ki se je bila celo v      dolino      med kmete naglo raznesla. Sedel je med zaprašenimi  A
zaspano hodila po ozidju in gledala v megleno      dolino.      Peter stopi v svojo stanico, odšteje divjemu  A
naznaniti, bili so ciganje lahko že za deveto      dolino.     Nazadnje vendar tekó kakovi trije na grad Kozjak  A
Jecolo, kamor se hodijo volkovi razgledovat v      dolino      in kamor se je namenil zagnati trop zavoljo  A
In kadar vozijo nastil in drva po tej poti v      dolino,      zavirajo v nekaterih krajih na vsa štiri kolesa  A
Pod njim so vodili po bregu navzdol konje v      dolino      Završnice, ki je razpenjena bobnela izpod Srednjega  A
bilo več. Tomaž je peljal konja po strmini v      dolino:      »Pa naj bi bila ona odnehala, če je bila bolj  A
Ančko: »Za jarce sem dober. Kadar pa pojdem v      dolino,      bom gladek kakor dekle pri šestnajstih letih  A
oropane. Mleko in maslo in sir so odnesli v      dolino,      sklede in lonce, žehtarje in škafe pa na Zelenico  A
ta dan.« »Verjamem, da se tebi tudi mudi v      dolino,      da se brž komu obesiš, ko nisi mogla ujeti Primoževega  A
veš. Saj je tudi Žorga gnal vse vole zdrave v      dolino,      pa ni nobeden nesel venca, čeprav imajo rogove  A
ogenj odganjal zverjad. Jok se je zagledal v      dolino,      kakor bi bil zahrepenel iz samote po druščini  A
gredo navkreber. Pod Malo glavo jih spustim v      dolino.     « Volkun je tekal pod tropom sem in tja, postajal  A
zmenili zanj. Mimo njega in preko njega so drli v      dolino      kakor plaz, ki v strmini pred sabo lomi vse  A
Jok je vedel. Zima je pregnala pastirje v      dolino      in zverina je spet zagospodarila na Zavrhu.  A
listje, katerega je veter z višav zanesel nad      dolino.      »V vrhovih je burja in psa bosta slabo sledila  A
Petra Koračka. Počival je in se oziral nazaj v      dolino,      od katere je jemal slovo.Težka krošnja je stala  A
prišla od Francozov, da naj gremo iz okopov ven v      dolino.     Potuhnjeno smo gledali, ko so nas po vrsti na  A
Jutri zjutraj pa vstanemo še ob noči in gremo v      dolino.      Tudi je varneje zjutraj začasa hoditi z Gorjancev  A
kako se je njegovo junaštvo zgodilo, s hriba v      dolino,      v sredi pa so imeli Hrvata uklenjena in Franceta  A
tobaka in gledal za graničarji in tihotapci v      dolino.      Ko jih ni mogel več videti v temi, poišče v  A
ga zakoplje v mrvo. Potem jo naglo ubriše v      dolino,      med potom pak se večkrat ozre nazaj na hram  A
sod jim je ušel izpod rok in se grmé valil v      dolino,      preskočil čez jarek in se razbil; in zlato kapljico  A
pel na skali vrh rebri in gledal na travnik v      dolino      mlado deklico, ki je korakala po gladki, mehki  A
Smeje se z grohotom! »In ko bi imel celo      dolino      polno zlata, ne bi vzela takega bedastega, starega  A
od koder se je odpiral krasen razgled na vso      dolino.     Tam doli se je vila bela cesta proti Borju in  A
podobo moža, ki je z naglimi koraki odhajal v      dolino.     Na ovinku je malo postal in Milici, ki je prav  A
Tam se je z okna odpiral krasen razgled v      dolino      proti Borju in sobica sama je bila tako prijazna  A
sonce je pripekalo drugega dopoldne v širno      dolino,      kjer so ropotale in cvilile žage Boletove tovarne  A
silno zasopen. Temno je tudi postajalo in v      dolino      še ni bilo mesečnih žarkov. »Kaj poreče?« premišljev  A
narobe odgovarjal. Neprenehoma pa je zrl na pot v      dolino      in na goščavo, po kateri je tekla steza, vodeča  A
globoko, pod njo v poltemi ležečo, obgozdeno      dolino.      Utopljena v svoje sanjarije je sedela nepremakljivo  A
sončnim žarkom, da bi prodrli v široko borjansko      dolino.     Drevje krog in krog je molelo gole veje kvišku  A
in sestra, sta šla k vrtni ograji pogledat v      dolino,      kjer se je urni vozič vedno bolj bližal domači  A
Potem sta šla prijatelja na kratek sprehod v      dolino.      Mesec je svetil skozi gosto sadno drevje, katero  A
raz katerega se mu je odprl prijazen razgled v      dolino      in v njej tik pod klancem ležečo kopel. Ako  A
septembrska megla se je dvigala nad šentrupertsko      dolino      in od gosto obraščenih gozdnih robov so odmevali  A
prepadom na desno in levo stran, vodec v širo      dolino;      pred nama na nasprotni strani onkraj doline  A
postavljali dva mogočna mlaja. Mrak je že legal na      dolino.      »Škarje naprej!« velel je krčmar in  A
bel dim se je iz pokajočega smrečja valil v      dolino.     Zdaj je starec vzel nož ter rezal brezovino,  A
mogla jaz kar tako na perutih prepeljati tja čez      dolino!     « vzkliknila je deklica po svojem otročjem načinu  A
obsijal njen obraz. Slikar pa se še ozrl ni v      dolino,      le v deklico je imel uprte svoje oči. »Ali ni  A
se navzdol ter, za roke stiskajoč se, šla v      dolino      proti gradu. Tam doli, preden se je steza stekala  A
se je s tega mesta odpiral krasen razgled v      dolino.     ‒ A precej začuje za seboj trdo stopanje in majhen  A
tako lepo; le poglej tja dol, teta, na vas, na      dolino,      na daljne holme in na potok, katerega ovinki  A
goricami, katere omejujejo na vzhodu radoveljsko      dolino      in je oddaljena od Žerinj do bro uro.Lep, uglajen  A
je odpiral s tega mesta na širno radoveljsko      dolino      in na severne gore, za katerimi so v jasni daljavi  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA