dolino (301-400)

Tunjuš, je blaznel od ljubezni. Trikrat so šli v	dolino,	trikrat so se plazili proti deklicam, ki so	A
palatincev, se je zgražal, kadar je pogledal v	dolino.	»To je drhal,« je pomislil, »ne vojaki.«	A
se je napotila majhna četa ob potoku skozi	dolino.	Šlemi se niso svetili v noči, oklepov ni bilo	A
Plazil se je kakor lisjak neslišno, se spustil v	dolino,	se potopil v travo in se vil kakor kača prav	A
se zbrali ob svojem poveljniku. »Zastražite	dolino,	da ne pride nihčè ne ven ne noter!Napad izvršimo	A
dve temni senci in šli neslišno iz tabora v	dolino,	kjer se je še paslo nekaj konj.Kakor dva dečka	A
hiteli dve črni senci sredi snegov s Podloga v	dolino.	V hribu je lajal lisjak in se jezil na trobente	A
odvihral iz hiše ter se kar skokoma spustil v	dolino.	»Joža, koleselj in konja!« je prigrmel	A
»Postojva in duškajva!« Ozrl se je nazaj v	dolino	na pot, ki sta jo pravkar prevozila.Potem je	A
da so ga morali zvezati skupaj za prevoz v	dolino!	Ampak mati tega ne sme izvedeti.	A
pokopališče se je v strmi serpentini vijugala v	dolino,	pa spet v klanec do vasi.Na obeh straneh so	A
Gradnikovega Lovreka, je legla nad razžarjeno	dolino	težka, dušljiva sopara, skuhana v vročini dolgega	A
razdivjalo in namerilo sto in sto žarečih žrel na	dolino.	Dekla je kriknila z glasom, polnim groze	A
značajem. Proti zahodu je pogled obstal nad	dolino,	raztezajočo se tja do prvih obronkov daljnih	A
mrzlično raziskovanje in zasliševanje. Vso	dolino	je zajel val razburjenja, vse je govoričilo	A
visoko z Gradišča, stražarju podoben, strmel v	dolino.	Sporočali so žalostno novico: smrt je obiskala	A
šele tik pod vrhovi. Z razvaline se vidi na	dolino	najlepše.Ogledni stolp je še dobro ohranjen	A
pristava, so nekega dne pridivjali Turki v našo	dolino.	Kmetsko ljudstvo je zbežalo pred njimi v hribe	A
bil Muskadov dom, daleč od ljudi, visoko nad	dolino,	kar pa njega ni dosti motilo, saj je bil bolj	A
izdihnil. Vest o njegovi smrti je prispela v	dolino	leta 1840, tik pred velikonočnimi prazniki.	A
Zmotil si se. Bog ni hotel, da pozabi na našo	dolino.	Na Francoskem se je zaradi rodbine oženil, in	A
nabrala po tleh. Tik pred božičnimi prazniki je	dolino	pozdravil prvi sneg, ogrnivši jo v blestečo	A
razglednega stolpa, sedla na skale in se zagledala v	dolino,	ki se je v večerni lepoti razgrinjala pod njunimi	A
odhodnico, ki je pozneje razburila domala vso	dolino	ter raztogotila zagrizene narodne odpadnike	A
III.	Dolino	obkroža orjaškemu, spodaj zelenkastemu, višje	A
so običajno vlačili plohe na žago in deske v	dolino	ali pa so jih uporabljali pri oranju in drugem	A
drevje v gozdu, ga snažili in po drčah spuščali v	dolino.	Nehalo se je prijetno spanje v senu	A
priložnosti kljub starčevi prepovedi pobrisal v	dolino.	Od tega dne je pričel nekoliko natančneje	A
za Lovrekov hrbet in ga, zamišljeno zročega v	dolino,	z glasnim krikom iznenadila.Ob znanih zvokih	A
za dnem je poležaval na tratah, gledajočih v	dolino,	s koprnečimi pogledi spremljal jadrni polet	A
bi roparsko tolpo, s katero bi strahoval vso	dolino,	bogate kaznoval in jim odvzemal bogastvo, reveže	A
juga bi razklenil tudi njegove okove. Toda nad	dolino	so se še vedno vlačile umazane megle.Snega večinoma	A
je bil posebno otožen, skoraj mračen, in nad	dolino	je kakor mrtvaška rjuha ležala gosta megla,	A
ki ga je noč in dan vleklo z višavja nazaj v	dolino.	Končal je s proseče sklenjenima rokama	A
gospod glavar zavzame zate, čim se vrneva v	dolino?	Seveda, če je vse res, kar si povedal.«	A
neradi odbijali od Gradišča, zaslanjajočega pot v	dolino.	»Oho!	A
pred davnimi leti. Toliko bolj je razburil	dolino	v bližnjem mestu izhajajoči zloglasni nemški	A
stolpom, odkoder so si z vzhičenjem ogledovali	dolino,	kakor pestra preproga razprostrto in širečo	A
so izletniki uživali v čudovitem razgledu na	dolino	in planine v ozadju.Pod stolpom so bili svet	A
Stoteri zvoki so v pestri mešanici odmevali v	dolino.	Lovrek je bil sprva nekoliko razočaran	A
samega, hkrati pa poosebljaš zame tisto lepo	dolino,	ki mi je darovala toliko nepozabnih ur ...Vam	A
znamenito sadno bitko, ki je razburila in razdvojila	dolino	ter se ljudem za dolga leta vtisnila v spomin	A
Središče sadjarstva je zložno gričevje, ki zapira	dolino	proti jugovzhodni strani.S svojimi belimi zidanicami	A
vreme. Nenadoma pa se je vnovič sprevrglo, in	dolino	sta spet obiskala sneg in mraz, in vse je kazalo	A
pa se spomnite na preteklo jesen, ko ste vso	dolino	nahujskali proti meni.Menda ste pozabili, da	A
in spletk, natolcevanja in ščuvanja, in nad	dolino	se je kakor megla vlačilo pričakovanje nečesa	A
in njihova pesem je kljubovalno odmevala nad	dolino.	Malokdo je slutil, kaj se skriva v preprostih	A
poslednjimi aprilskimi dnevi se je spustil v	dolino	nekoliko preuranjeno pravcati majniški razcvit	A
ustanovile narodne straže, ki naj bi očuvale	dolino	ropajočih vojaških krdel.Dasi je samotarila	A
je vznešena domovinska pesem ter poletela nad	dolino.	Stari Miklausin pa se je potem s težavo	A
Otre si čelo človekoljubni davkar in pogleda v	dolino.	Tam spodaj, daleč, že v sončnem prahu, stoji	A
počasi študent in Hanca. In ko sta prišla v	dolino	pod Staro Vrhniko in je bila tam samotna temà	A
In ko vstane, ko ugleda to čudežno vrhniško	dolino	in to belo nebo nad njo, se zamisli v čudnotihotne	A
opletale so se kakor pijane. Oziral se je v	dolino,	v temo so bile pričarane oči.Upognjen je bil	A
dalje!“ Vrhu klanca so bili, ozrl se je v	dolino.	”Kaj niso zapeli zvonovi tam doli?“	A
kamenje se je luščilo pod koraki in je drčalo v	dolino;	časih je postal Martinec in je poslušal: zamolklo	A
so že segale sence, preplavile so bile že vso	dolino.	Zaklicali so, toda postali niso, tudi ozrli	A
klancu se je utrgal velik črn kamen, drčal je v	dolino	sunkoma, skokoma, ter je utonil. Pred hišo	A
zarji. Prijela me je za roko in šel sem z njo v	dolino.	Globoko sem šel, prav v temni mrak vrtov in gajev	A
Zaslonil si je bil oči z roko in je gledal v	dolino.	Sonce se je nagibalo že globoko na večer, toda	A
hodil po drva v gozd. Skozi robidovje je videl	dolino.	Ta dolina je bila vsa zelena in se je smejala	A
videla nikamor drugam, kakor v tisto zeleno	dolino,	na tiste bele vasi ... in na visoke gore vsenaokoli	A
tenek curek krvi je curljal v čudnih ovinkih v	dolino,	v temo... Ugledal je ta črni potok, ki	A
klancih, ki so se vzpenjali v hrib, spuščali se v	dolino.	Spočetka so ga žulili čevlji, ki jih ni bil vajen	A
onostran vasi so se pomikale črne gruče skozi	dolino;	od daleč se je videlo, kakor da bi stale mirno	A
in zvenelo je dolgo, počasi je romal glas v	dolino	in tam je pač stala mati in je slišala in se	A
zakaj vzdignilo se je na hribu in je stopilo v	dolino	kakor črna smrt.Velika in tiha senca je stopila	A
črna smrt. Velika in tiha senca je stopila v	dolino:	glava teman oblak, noge silne jagnedi na loki	A
polje, senožet in gozd visoko v hrib, globoko v	dolino?	On ali jaz?	A
senožetih, lokah in daljnih pašnikih, in je šel v	dolino.	Velika in lepa hiša je sodnija, sredi	A
en goldinar. Preden je šel, se je še ozrl v	dolino	in se je odkril in pokrižal.Zgodaj je bilo,	A
življenje in dom. Prišla je bila iz sončnih krajev v	dolino,	kjer je mrak in kjer žive v mraku ljudje, vsi	A
je vrnila Tončka v življenje. Vrnila se je v	dolino;	na gori pa je sijala pomlad, lepa kakor še nikoli	A
se je ozrla Lojzka: »Glej, treba je skozi	dolino...	kako bi drugače gor?«Dà, po dolgih ulicah, skozi	A
. / . / stran 234 . / Jaz sem se napotil v	dolino.	-	A
imé pozabljenega rodoljuba, da proslavim lepo	dolino	šentflorjansko po vsi prostrani domovini...Dovolite	A
Frfilovem z velikimi koraki vso šentflorjansko	dolino;	ko je pogledal svoje čevlje, so bili v resnici	A
župan! Tisto uro, ko sem ugledal pod sabo lepo	dolino	šentflorjansko, me je obšlo nekaj posebnega	A
zanj. ”Zdražba in prepir sta se naselila v	dolino	šentflorjansko!“ je ogovoril Jareba. Jareb	A
ptica s silnimi črnimi perotmi se prikaže nad	dolino	šentflorjansko in jo obsenči vso; jaz sem se	A
pravim: zdražba in prepir sta se naselila v	dolino	šentflorjansko!“ Jareb se je nasmehnil prijazno	A
se je domislil ptice, ki je visela ponoči nad	dolino	šentflorjansko ter jo vso zasenčila.Pomislil	A
zatemnilo vse nebo. Velika senca se je razgrnila nad	dolino;	velika senca, črna ptica; ena silna perot se	A
ptice, ki se je prikazala tako nenadoma nad to	dolino	šentflorjansko!Beži, Satan, beži od mene!“	A
čeznaturno zapeljive ženske, ni bil poslal Bog v	dolino	šentflorjansko, temveč zlodej!Komaj se je prikazala	A
tega, se je naselil duh zdražbe in prepira v	dolino	šentflorjansko.Kakor da je bila prišla v deželo	A
koristno - vse te čednosti, od nekdaj kraseče	dolino	šentflorjansko, so umrle nenadoma.Celo učitelj	A
ga ni bilo sram. Nad klancem, nad vso lepo	dolino,	prav tja do Žalostne gore se je svetilo pohujšanje	A
mnogo moških na zemlji. Zato se je napotila v	dolino	šentflorjansko, ki je najlepša dolina na svetu	A
je ugledal črno ptico, ki je zasenčila vso	dolino	šentflorjansko ter razprostrla silne peroti	A
bila zastrla njene oči, se je ozrla osupla v	dolino.	Mrak je bil tam.	A
nad menoj, v šumenju kostanjev ...“ Hitela je v	dolino;	dolga, tenka senca je hitela z njo preko tihih	A
vozil še počasi in trudoma, je gledal Polonij v	dolino,	ki se je vsa svetila v mesečini.Natanko je razločil	A
samotni dom. Mesec, bel in bleščeč, je hitel nad	dolino,	tihe in slepe so stale koče, črno drevje je	A
zasenčila je oči z dlanjo in je pogledala v	dolino	šentflorjansko. Jareb je stal ob oknu, umaknil	A
nad klancem? Kje si zdaj, svetlo znamenje nad	dolino	šentflorjansko?In kje ste vi, koprneči snubci	A
sklenjene na hrbtu, glavo nagnjeno; tako je gledal v	dolino	z zlohotnim, lakomnim očesom, njegov obraz je	A
ne bodo videli, kadar se prikaže nad to lepo	dolino	sam sodni dan.Zakaj krčma bo polna, prepevali	A
samo je žalovalo; sivo in nizko je viselo nad	dolino,	a ko je bil grob zasut, so kanile nanj prve	A
glej, da boš s svojimi opravil!“ Nad osojniško	dolino	je zatonila zarja.Zvonilo je angelsko češčenje	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani